APDEJT.si

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je v nedeljo sporočila, da odpravlja vse omejitve komercialnih letov, ki so bile uvedene na 40 večjih letališčih v Združenih državah Amerike med najdaljšo vladno blokado. Letalske družbe lahko od ponedeljka nadaljujejo z običajnimi urniki letenja.

Članki poudarjajo, da je Marjorie Taylor Greene (MTG), republikanska kongresnica iz Georgie, nekoč veljala za eno najmočnejših Trumpovih zaveznic, vendar si je zdaj nakopala njegovo jezo. Spor med njo in Trumpom se je zaostril pred pomembnimi volitvami leta 2026.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je odpravil ameriške tarife na govedino, kavo, tropsko sadje in številne druge dobrine, s čimer se je odzval na naraščajoči pritisk za znižanje visokih cen za potrošnike. Ta poteza, ki pomeni odstop od njegove prejšnje politike visokih uvoznih dajatev, prihaja v času, ko se tako Trump kot sedanji predsednik Biden soočata s podobnimi izzivi pri obvladovanju inflacije in visokih življenjskih stroškov.

Papež Leon XIV. je ob jubileju revnih pozval svetovne voditelje in katoličane, naj pomagajo marginaliziranim in se borijo proti revščini. Poudaril je, da je socialna pravičnost ključnega pomena za mir in sočutje. V Vatikanu je papež pozval k pomoči ljudem na robu družbe in poudaril pomen socialne pravičnosti, ki jo je postavil v središče svojega pontifikata.

Donald Trump je, soočen s pritiskom zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v ZDA, odpravil del carin, ki jih je sam uvedel na vsakdanje izdelke, kot so kava, avokado in banane. Ta poteza je bila sprejeta z namenom znižanja cen za ameriške potrošnike.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Šesttedensko zaprtje vlade v ZDA se je končalo v sredo pozno zvečer in bo dodatno obremenilo gospodarstvo, ki se že sooča s številnimi izzivi. Celoten vpliv bo viden šele čez nekaj mesecev.

Združeno kraljestvo je odobrilo gradnjo prve male modularne jedrske elektrarne na lokaciji Wylfa v severnem Walesu. Projekt, ki ga podpira 2,5 milijarde funtov vladne naložbe, bo zagotavljal elektriko za približno 3 milijone domov. Na lokaciji bodo zgradili tri male modularne reaktorje, s potencialom za do osem reaktorjev. Ta poteza je ključna za oživitev jedrskega sektorja v državi.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Unicef je sporočil, da Izrael preprečuje dobavo nujnih pripomočkov v Gazo, vključno s siringami za cepljenje otrok in stekleničkami za mlečno formulo. Agencija ZN opozarja, da to ovira izvedbo množične kampanje cepljenja otrok, saj čakajo na carinjenje 1,6 milijona siring in hladilnikov na sončno energijo za shranjevanje cepiv. Kljub temu je Unicef prvi dan kampanje dosegel 2400 otrok in jih cepil.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja vlade v ameriški zgodovini. Zakon zagotavlja sredstva za delovanje vlade do konca januarja in omogoča ponoven zagon agencij ter izplačilo zamujenih plač zaposlenim. Kljub temu se politični spori med republikanci in demokrati glede financiranja še niso umirili, Trump pa je za zaustavitev okrivil demokrate.

Predsednik Trump je omilil svoje stališče glede reforme vizumov H-1B in izjavil, da morajo ZDA pripeljati talente iz celega sveta, ker se ne morejo zanašati na dolgotrajno brezposelne. Poudaril je, da Amerika potrebuje tuje talente, saj v državi ne premore določenih znanj.