Severovzhodni del Združenih držav Amerike in območje Velikih jezer je konec tedna zajelo močno zimsko neurje, ki je povzročilo obsežne motnje v prometu sredi praznične sezone. V New Yorku so zabeležili največje snežne padavine v zadnjih štirih letih; v Centralnem parku je zapadlo približno 11 centimetrov snega, medtem ko so v nekaterih drugih delih zvezne države izmerili do 19 centimetrov snežne odeje. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer sta guvernerja zveznih držav New York in New Jersey razglasila izredne razmere. Vremenska ujma je močno prizadela predvsem letalski promet, saj so letalske družbe odpovedale ali odložile več tisoč letov. Največje težave so imela letališča John F. Kennedy, LaGuardia in Newark, kjer so potniki obtičali zaradi snega in ledenega dežja. Po podatkih storitve FlightAware je bilo odpovedanih več kot 1.500 letov, skupno pa je bilo motenih več kot 8.000 povezav, vključno s čezoceanskimi leti. Letalske družbe, kot so American Airlines, United Airlines in JetBlue, so zaradi razmer potnikom omogočile brezplačne odpovedi ali spremembe rezervacij. Poleg težav v prometu je neurje povzročilo tudi izpade električne energije, ki so prizadeli deset tisoče gospodinjstev. Čeprav se je glavno sneženje v soboto dopoldne umirilo, so meteorologi izdali nova opozorila pred ledenim dežjem in močnim vetrom, ki bi lahko dosegal hitrosti do 105 kilometrov na uro. Snežna odeja in poledica ostajata glavni nevarnosti za voznike na cestah v regiji, opozorila pa ostajajo v veljavi do konca tedna.

New York se je soočil z zimsko nevihto, ki je prinesla do šest centimetrov snega v nekaterih delih mesta, kar je povzročilo zamude skoraj 4.000 letov in izdajo zimskih opozoril. Medtem ko je bila snežna odeja v Centralnem parku manjša od pričakovanj, so območja zunaj mesta doživela več snega. Zaradi snega, žleda in ledu je prišlo do motenj v prometu na severovzhodu ZDA, z razglasitvijo izrednih razmer v New Yorku in New Jerseyju.

Francoska igralka Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, se je v Kanadi spominjajo tudi kot aktivistke za pravice živali in glasne nasprotnice kanadskega lova na tjulnje.

V Bangladešu je največja islamistična stranka Jamaat-e-Islami sklenila dogovor o delitvi sedežev z Nacionalno stranko državljanov (NCP), politično platformo, ki so jo ustanovili študenti. Ta poteza je povzročila nesoglasja znotraj NCP, pri čemer se je ključni voditelj Mahfuz Alam distanciral od zavezništva zaradi ideoloških razlik in skrbi glede sporne preteklosti Jamaat-e-Islami.

Močna zimska nevihta je konec tedna povzročila kaos v prometu po ZDA, zlasti na severovzhodu in v regiji Velikih jezer. Na tisoče letov je bilo odpovedanih ali preloženih, pri čemer so bila najbolj prizadeta letališča v New Yorku in New Jerseyju. Zaradi snega in poledice so v več zveznih državah razglasili izredne razmere. V New Yorku so zabeležili največjo količino snega v zadnjih štirih letih.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o načrtu za mir v Ukrajini. Trump je dejal, da je bil dosežen velik napredek, približno 95%. Zelenski je izjavil, da je referendum ena od možnosti glede Donbasa. Kremelj je potrdil, da se je Trump pred srečanjem slišal s Putinom, vendar podrobnosti niso znane.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Kitajska je sprejela sankcije proti 20 ameriškim obrambnim podjetjem in njihovim vodilnim uslužbencem zaradi prodaje orožja Tajvanu, ki je ocenjena na več kot 10 milijard dolarjev. Peking je potezo ZDA označil za kršitev rdeče črte, kljub temu pa analitiki menijo, da so sankcije večinoma simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.

Predsednik Združenih arabskih emiratov, Sheikh Mohamed bin Zayed Al Nahyan, je prispel v Islamabad na enodnevni uradni obisk. Sprejel ga je pakistanski premier Muhammad Shehbaz Sharif.

Demokrati naj bi po porazu v volitvah leta 2024 težko priznali svoje napake, medtem ko je Trump na družbenih omrežjih izbruhnil zaradi objave dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina in jo označil za demokratsko prevaro. Predsednik Kennedyjevega centra je kritiziral glasbenika, ki je odpovedal nastop na božični večer po tem, ko je Bela hiša objavila, da bo Trumpovo ime dodano stavbi.

Kandidatka vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre, levica), Rixi Moncada, je izjavila, da je Nacionalni volilni svet (CNE) "umoril našo krhko demokracijo" z razglasitvijo Asfure za zmagovalca. Moncada je razglasitev označila za "tujo vsiljevanje".

Evropska komisija je kritizirala ZDA zaradi prepovedi vstopa nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim evropskim državljanom, med katerimi so voditelji nevladnih organizacij iz Velike Britanije in Nemčije, ki se borijo proti dezinformacijam. Evropske države so se postavile po robu ZDA, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je odločitev ZDA označil za "zastraševanje in prisilo". Komisija Evropske unije zahteva pojasnila in poudarja pravico EU do regulacije digitalnega trga. Breton je prepoved označil za "lov na čarovnice".

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Indija in Nova Zelandija sta sklenili sporazum o prosti trgovini, ki naj bi spodbudil trgovino, naložbe in mobilnost med državama. Indija bo omogočila breztarifen dostop za več kot polovico izvoza Nove Zelandije, kar naj bi znižalo cene številnih izdelkov. Nova Zelandija bo omogočila breztarifen dostop do 100 % indijskega izvoza. Sporazum naj bi ustvaril nova delovna mesta in pritegnil naložbe v različne sektorje, kot je kmetijstvo. Pričakuje se, da bo sporazum pozitivno vplival na indijske kmete, industrije, ki so delovno intenzivne, in študente.

ZDA bodo uvedle nove tarife na uvoz polprevodnikov iz Kitajske, ki bodo začele veljati 23. junija 2026. Trenutno so dajatve na te izdelke 0%. Stopnja novih tarif bo objavljena vsaj mesec dni pred začetkom veljavnosti. Ukrep sledi preiskavi ameriške vlade.

Družba Tokyo Electric Power Co. (Tepco) načrtuje ponovni zagon največje jedrske elektrarne na svetu v Niigati na Japonskem januarja. To pomeni vrnitev japonskega podjetja k jedrski energiji skoraj 15 let po katastrofi v Fukušimi. Poslanci v prefekturi Niigata so odobrili zahtevo operaterja za ponoven začetek delovanja, kar pa sproža zaskrbljenost.

Bangladeš je zavrnil indijsko zavrnitev protesta pred svojim visokim komisariatom v New Delhiju kot "zavajajočo propagando" in ga označil za "zelo obžalovanja vreden". Indija je pred tem zavrnila poročanje bangladeških medijev o protestu, ki je bil organiziran zaradi umora hindujskega moškega v Bangladešu, in zatrdila, da so policisti protest hitro razgnali. Bangladeški mediji so poročali, da naj bi šlo za poskus ustvarjanja varnostne situacije. Indija je zanikala, da bi šlo za kaj drugega kot za osamljen incident.