APDEJT.si

Po nasilnih protestih, ki so privedli do odstopa vlade K.P. Sharma Olija, so v Nepalu za 5. marec napovedali parlamentarne volitve. Nova začasna premierka Sushila Karki je imenovala svoje prve ministre. Protesti, v katerih je umrlo najmanj 72 ljudi, so bili vodeni s strani generacije Z zaradi korupcije in prepovedi družbenih omrežij.

Po aretaciji Tylerja Robinsona zaradi umora Charlieja Kirka so se pojavili novi odzivi. Robinson naj bi izrazil močno nestrinjanje s Kirkovimi konservativnimi stališči in priznal odgovornost za streljanje. V Londonu so se zbrali na vigiliji v spomin na Kirka. Strokovnjaki opozarjajo, da bi umor lahko spodbudil nadaljnje politično nasilje.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

V Franciji so se nadaljevali protesti gibanja "Blokirajmo vse" ob nastopu novega premierja Sébastiena Lecornuja. Protestniki so blokirali ceste, podtikali požare in se spopadli s policijo v Parizu in po vsej državi. Policija je uporabila solzivec, aretiranih je bilo več kot 200 ljudi. Gibanje naj bi se rodilo na spletu in razširilo zaradi nezadovoljstva s predsednikom Macronom.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Po umoru Charlieja Kirka med dogodkom na univerzi Utah Valley, kjer je govoril o družbenih vprašanjih, je Bela hiša povečala varnost Donalda Trumpa. Trump je obljubil pravičnost in storilca označil za 'žival'. Preiskava umora naj bi po njegovih besedah hitro napredovala.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

V Nepalu so protesti generacije Z zaradi korupcije in slabih življenjskih razmer eskalirali v nasilje, ki je zahtevalo najmanj 51 življenj. Protestniki so napadli parlament in domove politikov, vlada pa je v Katmandu poslala vojsko. Zaradi nasilnih demonstracij je premier K.P. Sharma Oli odstopil. Pojavljajo se tudi obtožbe o zaroti za ponovno vzpostavitev monarhije.

V Indoneziji so aretacije protestnikov sprožile zaskrbljenost glede cenzure in političnega kaosa. V Nepalu se protesti stopnjujejo, demonstranti zahtevajo odgovornost politikov in obsežne reforme. Po nasilnih protestih, ki so strmoglavili vlado, si množice prizadevajo zapustiti Nepal, vojska pa poskuša vzpostaviti red. Mladi voditelji v Nepalu so izrazili mnenje, da še niso pripravljeni prevzeti vodenja.

Nepalska vojska je patruljirala po ulicah Katmanduja, da bi vzpostavila red in preprečila nasilje, medtem ko so potekala pogajanja z voditelji protestov generacije Z o imenovanju začasnega predsednika vlade. Družine umrlih protestnikov so izrazile jezo in zahtevale pravico. Na stotine ljudi je poskušalo zapustiti Nepal preko glavnega letališča v Katmanduju, medtem ko je vladala zmeda glede oblasti v državi.

Indija je ostro odgovorila na pripombe Švice o manjšinah na Svetu ZN za človekove pravice in pozvala Švico, naj se osredotoči na lastne probleme, kot so rasizem, sistemska diskriminacija in ksenofobija. Indija je švicarske pripombe označila za 'presenetljive, plitke in slabo informirane'. Indija je poudarila, da lahko pomaga pri rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji.

Po novem dogovoru z IAEA naj bi inšpektorji ZN imeli dostop do vseh iranskih jedrskih objektov, Iran pa naj bi poročal o lokacijah. Iranski zunanji minister je dejal, da dogovor izpolnjuje vse iranske zahteve. Vendar pa obstajajo nasprotovanja glede interpretacije dogovora, ki naj bi omogočil nadaljnje sodelovanje po nedavnem konfliktu med Izraelom in Iranom, med katerim so bile iranske jedrske objekte tarča izraelskih in ameriških napadov.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Število smrtnih žrtev protestov generacije Z v Nepalu se je povečalo na 51, med njimi je tudi indijski državljan. Nepalski premier KP Sharma Oli je odstopil zaradi protestov, delno sproženih zaradi prepovedi družbenih medijev. Protestniki so predlagali Sushilo Karki, nekdanjo vrhovno sodnico, za vodjo začasne vlade. Vojska je bila razporejena po glavnem mestu, da bi zajezila proteste, zaradi katerih je bila uvedena policijska ura.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Protesti v Nepalu leta 2025 vplivajo na Indijo, saj so izbruhnili nasilni spopadi in požigi vladnih zgradb. Vojska varuje parlament, ulice pa so zaradi policijske ure prazne. Generacija Z je sredi političnih nemirov za začasno premierko predlagala nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki, ki naj bi vodila boj proti nepotizmu in korupciji. Protesti so se začeli zaradi prepovedi družbenih omrežij, korupcije, brezposelnosti in politične nestabilnosti.