APDEJT.si

Združeno kraljestvo aktivno preučuje priznanje palestinske države, kar predstavlja pomemben premik v britanski politiki. Glavni razlog za to spremembo je javno ogorčenje, ki ga je sprožilo dogajanje v Gazi. Britanski uradniki navajajo, da bi lahko do priznanja prišlo že pred naslednjimi splošnimi volitvami leta 2029.

Ameriški predsednik Donald Trump je zanikal, da bi si prizadeval za vrh s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom, in dejal, da bo Kitajsko obiskal le na vabilo. Hkrati je bilo poročano, da je bil odpovedan postanek tajvanskega predsednika v New Yorku, saj naj bi Trump nasprotoval temu. Kitajska je po teh poročilih pozvala k ohranjanju stabilnih dvostranskih odnosov z ZDA.

Predsednica južnoafriškega nacionalnega zbora se je udeležila 15. vrha predsednic parlamentov in 6. konference predsednikov parlamentov v Ženevi v Švici. Na istem dogodku, Šesti svetovni konferenci predsednikov parlamentov, se je udeležil tudi predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş. Prav tako je napovedan obisk predsednika iranskega parlamenta Mohamada Baqerja Qalibafa v Ženevi za sodelovanje na tej visoki mednarodni konferenci.

Po petih dneh obmejnih spopadov sta Tajska in Kambodža dosegli dogovor o takojšnjem in brezpogojnem premirju, ki je stopilo v veljavo v ponedeljek ob polnoči. Spopadi so terjali najmanj 36 življenj in povzročili beg skoraj 300.000 ljudi. Malezijski premier je napovedal dogovor o premirju, s katerim naj bi končali zaostrovanje napetosti ob meji.

Tajska je v načelu privolila v premirje s Kambodžo in se je pripravljena vključiti v dvostranski dialog za prekinitev najhujših spopadov ob meji. Premierja obeh držav naj bi se sestala v Maleziji, kjer bodo potekala pogajanja o premirju, ki naj bi končalo obmejni konflikt, v katerem je umrlo 33 ljudi, na tisoče pa jih je bilo razseljenih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zahteval pregon podpredsednice Kamale Harris in več zvezdnikov zaradi domnevnih plačil v vrednosti milijona dolarjev za podporo. Medtem pa Tajska in Kambodža nadaljujeta s spopadi na spornih mejnih območjih, kljub Trumpovim pozivom k umirjanju nasilja in napovedim o možnem premirju med državama.

Indijski minister za trgovino in industrijo, Piyush Goyal, je v soboto sporočil, da je prostotrgovinski sporazum (FTA) med Indijo in Omanom v "zelo napredni" fazi in skoraj dokončan. Poudaril je tudi, da Indija v zelo naprednih pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po prvotnem optimizmu glede možnosti za premirje v Gazi odstopil od pogajanj in nakazal podporo Izraelu za zaostritev vojaške kampanje. Trump je za propad pogajanj obtožil Hamas in sporočil, da naj Izrael "dokonča delo", kljub naraščajoči globalni zaskrbljenosti zaradi humanitarnih razmer in stradanja v Gazi.

Po štirih desetletjih pridržanja v Franciji je bil libanonski pro-palestinski aktivist Georges Abdallah izpuščen in je prispel v Bejrut. Abdallah, nekdanji pripadnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP), je bil leta 1987 obsojen na dosmrtni zapor. Medtem je Oman pozdravil "zgodovinsko" napoved francoskega predsednika o priznanju Države Palestina s strani Francije.

Nekdanji voditelj britanske laburistične stranke Jeremy Corbyn je skupaj s poslanko Zoro Sultano ustanovil novo levo usmerjeno politično stranko "Your Party". Stranka bo zagovarjala "svobodno in neodvisno Palestino" ter naj bi predstavljala izziv Laburistični stranki z leve. Ustanovitev nove stranke prihaja v času upadanja priljubljenosti vladajoče stranke zaradi politike socialnega varstva in vojne v Gazi.

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.

Voditelja Indije in Združenega kraljestva, Narendra Modi in Keir Starmer, sta uradno podpisala nov trgovinski sporazum, ki naj bi spodbudil izvoz med državama za več milijard funtov. Sporazum bo omogočil cenejši izvoz britanskih avtomobilov in viskija v Indijo ter krepi "edinstvene vezi" med državama. Ocenjuje se, da bo sporazum prinesel znatno finančno korist obema gospodarstvoma.

Več kot 100 organizacij za pomoč in človekove pravice je pozvalo vlade k ukrepanju zaradi širjenja lakote v Gazi, vključno z zahtevo po takojšnjem in trajnim premirju. Kriza lakote se poglablja, poročajo o novih desetih smrtih zaradi stradanja, medtem ko izraelski napadi terjajo več deset življenj po celotnem območju. Pogovori o premirju med Izraelom in Hamasom še potekajo, vendar se vpleteni strani še vedno držita svojih stališč, kar preprečuje sklenitev dogovora in zaustavitev spopadov, ki trajajo že skoraj dve leti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal trgovinski sporazum z Japonsko, ki vključuje 15-odstotno carino, kar je znižanje od prvotno groženih 25 odstotkov. Sporazum naj bi prinesel 550 milijard dolarjev japonskih naložb v ZDA. V japonskem mestu Seki so novico o znižanju carin sprejeli z olajšanjem, a ne z velikim presenečenjem.

Iran je nakazal, da za zadnje dogodke, ki so vplivali na državo, stoji Izrael. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je zavrnil poskuse ZDA in Izraela, da bi ustavili jedrski program Teherana, in poudaril, da se bo program nadaljeval v skladu z mednarodnim pravom, obljubljajoč močan odziv na morebitne prihodnje grožnje. Medtem so se v Teheranu sestale diplomatske delegacije Irana, Rusije in Kitajske na trilateralnih pogovorih o jedrskih pogajanjih, odpravi sankcij proti Iranu in drugih povezanih vprašanjih.

V Gazi so zaradi podhranjenosti umrle štiri osebe, med njimi dva otroka, saj Izrael še naprej blokira dostavo humanitarne pomoči. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da so njeni uslužbenci, zdravniki in humanitarni delavci v Gazi zaradi lakote omedlevali med delom, kar kaže na resnost humanitarne krize v enklavi. Kritike Izraela so se nadaljevale, saj sta Združeno kraljestvo in Francija obsodili izraelsko politiko glede dostave pomoči in pozvali k takojšnji prekinitvi vojne, Savdska Arabija pa je podprla izjavo 26 držav, ki zahtevajo odpravo vseh omejitev pomoči.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je objavila več kot 230.000 strani dokumentov, povezanih z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega. Kljub nasprotovanju Kingove družine, ki je pozvala javnost k spoštljivemu obravnavanju objavljenih informacij, so bili dokumenti, vključno z nadzornimi zapisi FBI, javno dostopni. Ob tem je Trump pozval tudi k vrnitvi prejšnjih imen športnih ekip Washington Commanders in Cleveland Guardians, ki so bila spremenjena zaradi kritik.

Več kot dva ducata držav, med njimi Združeno kraljestvo in Francija, je pozvalo k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, opozarjajoč, da je trpljenje civilistov doseglo nove razsežnosti. Povečujejo se tudi pozivi k neomejenemu dostopu humanitarne pomoči za civiliste v Gazi. Ti globalni pozivi k ustavitvi konflikta in omogočitvi pomoči se srečujejo z molkom Izraela, kar še poglablja mednarodno ogorčenje.

Gita Gopinath, prva namestnica generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), bo avgusta 2025 zapustila svoj položaj in se vrnila na univerzo Harvard. Njen odhod se ujema s časom, ko administracija Trumpa preoblikuje globalno gospodarstvo, kar odpira možnost ameriškemu ministrstvu za finance, da predlaga naslednika. Izbira naslednika bo 'v doglednem času', je sporočila generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva.

Ekonomisti opozarjajo na morebitne neugodne posledice Trumpovih carin, saj se kljub omejenemu dosedanjemu vplivu na globalno gospodarstvo, analitiki bojijo najhujšega. Trgi se znajdejo med optimizmom glede poslovnih rezultatov in strahom pred carinami. Borze so sicer v ponedeljek večinoma zrasle zaradi spodbudnih novic o ameriških podjetjih, vendar se je rok predsednika Donalda Trumpa za povečanje carin, določen za 1. avgust, še vedno kazal kot breme. Azijske delnice so se okrepile, saj so vlagatelji spremljali pogajanja o carinah in pričakovane dobičke. Ameriški dolar je bil umirjen, medtem ko so vlagatelji pričakovali jasnost glede carin, pri čemer se je Trumpovo zanašanje na carine namesto sankcij opisovalo kot "najslabša stava na svetu" in "močan, dokazan vir..."