APDEJT.si

Donald Trump je Hamasu postavil rok od tri do štiri dni za sprejem 20-točkovnega mirovnega načrta za Gazo, sicer jim grozi "pekel". Netanyahu se je strinjal z zaustavitvijo vojne v Gazi. Podrobnosti Trumpovega načrta vključujejo prekinitev ognja, vendar ne določajo rokov za umik Izraela ali zagotovil za palestinsko državo.

Izraelska vojska je okrepila svoje napade v Gazi, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 Palestincev. Izrael je zaprl severni del Gaze za prebivalce z juga. Medtem je štirideset odstotkov ameriških volivcev menilo, da Izrael namenoma ubija civiliste v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

V Peruju so mladi znova protestirali proti predsednici Dini Boluarte zaradi pokojninske reforme in korupcije. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je bilo ranjenih več policistov, protestnikov in novinarjev. V Italiji je prišlo do spopadov med propalestinskimi protestniki in policijo v Torinu, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Protesti so del širših demonstracij po državi pred velikim shodom, načrtovanim v Rimu.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu priključitve Judeje in Samarije (Zahodnega brega). Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo nadaljeval z vojno, dokler Hamas ne bo uničen. Pojavile so se tudi špekulacije o morebitnem odzivu Izraela na val priznanj Palestine.

Saudski zunanji minister princ Faisal bin Farhan Al Saud je v New Yorku napovedal ustanovitev nujne mednarodne koalicije za zagotavljanje neposredne finančne pomoči Palestinski oblasti. Saudska Arabija bo prispevala 90 milijonov dolarjev k tej pobudi. Princ Faisal je poudaril, da ne bo normalizacije odnosov z Izraelom brez vzpostavitve palestinske države.

V Italiji so se nadaljevali propalestinski protesti, pri čemer levičarske stranke pozivajo premierko Meloni k obsodbi Netanjahuja. Medtem so se pojavile kritike glede časa, ki ga je Meloni dobila v televizijski oddaji v primerjavi s svojimi predhodniki. Katar naj bi pritiskal na UEFA, da bi izključili Izrael iz nogometnih tekmovanj. V Rimu so izrazili zaskrbljenost, da zaostrovanje tonov lahko poveča nasilje. Poudarjeno je bilo, da kljub izraelskim prizadevanjem Palestine ni mogoče izbrisati.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Medtem ko je predsednik Trump omalovaževal okvaro tekočih stopnic in teleprompterja na ZN, je Bela hiša zahtevala preiskavo incidenta. Trump je v svojem govoru na ZN kritiziral Združene narode in Evropo, obtožil migracije, da pošiljajo Zahod 'v pekel', in označil podnebne spremembe za prevaro. Srečal se je tudi z izbranimi voditelji muslimanskega sveta. Govor je bil poln posmeha in hvale na lastni račun.

Donald Trump je v svojem govoru v Združenih narodih ostro kritiziral organizacijo in Evropo, pri čemer je izjavil, da migracije vodijo Zahod 'v pekel' in da so podnebne spremembe 'prevara'. Med obiskom Združenih narodov je prišlo do tehničnih težav z eskalatorjem, na katerem se je peljal Trump, kar je sprožilo ugibanja o sabotaži in posledično zahtevo Bele hiše po preiskavi incidenta.

Giorgia Meloni je določila pogoje za priznanje Palestine, ki vključujejo izpustitev talcev in izključitev Hamasa. V Avstraliji so potekali protesti v podporo Palestini. Ameriški veterani so se pridružili flotili, ki pluje v Gazo v znak protesta proti izraelski politiki. Irski Tanaiste Simon Harris je izjavil, da je izraelski napad na flotilo s pomočjo za Gazo kršitev mednarodnega prava. Kamala Harris je izrazila sočutje s Palestinci in obsodila Netanjahuja.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Protesti v podporo Palestini so močno zaznamovali dirko Vuelta a España, pri čemer so organizatorji zaradi pričakovanih velikih protestov v Madridu skrajšali zadnjo etapo za osem kilometrov. Ekipa Israel-Premier Tech je poudarila, da kljub protestom ne namerava odstopiti od dirke. Protesti proti izraelskim vojaškim akcijam v Gazi so potekali tudi v severozahodni Španiji. V največjem mestu Nove Zelandije pa se je zbralo več deset tisoč ljudi na pro-palestinskem protestu, kjer so pozvali vlado k sankcijam proti Izraelu.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.