Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprejel novoizvoljenega župana New Yorka, Zohrana Mamdanija, v Beli hiši in mu obljubil podporo. Trump je poudaril, da bo sodeloval z Mamdanijem za dobrobit mesta, kljub preteklim nesoglasjem. Poleg tega je Trump izjavil, da bi moral Zelenski doseči sporazum glede konflikta že pred letom ali dvema.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Zdravstveni prispevki za podjetnike, ki se obračunavajo po lestvici in linearnem PIT ter za podjetja s kartico davka, se bodo leta 2026 zvišali za več kot 37 odstotkov. Razlog je, da vlada ne namerava podaljšati ugodnih predpisov, ki veljajo le do konca leta 2025. Po novem bodo podjetja plačevala 432,54 zł namesto sedanjih 314,96 zł, kar pomeni zvišanje za 117,58 zł. Podjetniki naj bi se za to spremembo lahko zahvalili poljskemu predsedniku, Andrzej Dudi.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Italijansko sodišče v Rimu je odobrilo izročitev domnevnega organizatorja napadov na plinovoda Severni tok Nemčiji. Osumljenec, 49-letni ukrajinski državljan, je v priporu že od poletja. Napadi na plinovoda so odjeknili po vsem svetu, vendar doslej nihče ni bil kaznovan.

Cristiano Ronaldo se je udeležil večerje v Beli hiši med obiskom savdskega princa Mohammeda bin Salmana pri Donaldu Trumpu. Ronaldo je posnel selfi, ki je postal viralen. Na dogodku je bila prisotna tudi Georgina Rodríguez.

Brat Jeffreya Epsteina trdi, da ima posestvo obremenilne informacije o Donaldu Trumpu. Pritožbeno sodišče je zavrnilo Trumpovo tožbo proti CNN, ki jo je označilo za neutemeljeno. Marjorie Taylor Greene je opozorila Trumpa pred prikrivanjem v zvezi s primerom Epstein. Donald Trump je zahteval popolno razkritje dosjejev Epstein, medtem ko se Clintona izogibata depozicijam. Beli hiši so očitali, da krivi novinarko, ker jo je Trump označil za 'prašičjo'. Mediji so tudi poročali o možnosti soočenja preživelih Epsteina s Trumpom. Tožilec, ki ga je imenoval Trump in preiskuje demokrate, je povezan z velikim financerjem Epsteina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Urad za varstvo konkurence in potrošnikov (UOKiK) je poljski letalski družbi LOT izdal obtožbe zaradi kršenja kolektivnih interesov potrošnikov. Pritožbe potnikov so se nanašale na težave pri obravnavi reklamacij v primeru poškodovane ali zamujene prtljage. LOT naj bi zavajal glede odgovornosti prevoznika in zahtevanih dokumentov za obravnavo pritožb. Če se obtožbe potrdijo, družbi grozi kazen do 10 odstotkov prihodkov za vsako sporno prakso.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.