Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Romunska vlada je potrdila nakup 298 pehotnih bojnih vozil Lynx od nemškega proizvajalca Rheinmetall, vključno s 46 specializiranimi različicami. Del proizvodnje bo potekal na romunskem ozemlju. Odločitev je bila sprejeta po srečanju med direktorjem Rheinmetalla Armin Pappergerjem in visokimi romunskimi uradniki, vključno z ministrom za gospodarstvo Radujem Miruțăjem in ministrom za obrambo Ionuțem Moșteanujem.

Ministri za finance Evropske unije so se dogovorili, da bodo že leta 2026 uvedli dajatve na pakete nizke vrednosti, ki prihajajo v EU, kar bo prizadelo spletne prodajalce, kot sta Shein in Temu. Ta poteza je odgovor na velik pritok paketov, večinoma iz Kitajske, ki povzročajo nelojalno konkurenco evropskim podjetjem in okoljske pomisleke. Sprva je bila ukinitev oprostitev dajatev za pakete pod 150 evrov načrtovana šele za leto 2028.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja zvezne vlade v zgodovini ZDA, ki je trajala 43 dni. Trump je ob tem obtožil demokrate izsiljevanja.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja vlade v ameriški zgodovini. Zakon zagotavlja sredstva za delovanje vlade do konca januarja in omogoča ponoven zagon agencij ter izplačilo zamujenih plač zaposlenim. Kljub temu se politični spori med republikanci in demokrati glede financiranja še niso umirili, Trump pa je za zaustavitev okrivil demokrate.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala 43-dnevna zaustavitev delovanja vlade, ki je bila najdaljša v ameriški zgodovini. Zakon, ki ga je sprejel kongres, bo zagotovil sredstva za delovanje vlade do konca januarja. Trump je za zaustavitev okrivil demokrate.

Po koncu zaustavitve vlade je ena od vidnih demokratskih kongresnic ostro kritizirala republikanske voditelje, jih označila za "brezbožne" in "strahopetne". Razprava o prihodnosti ameriške demokracije se nadaljuje, pri čemer so nekateri opazovalci prepričani, da je 42-dnevna zaustavitev vlade dokaz njene disfunkcionalnosti. Kritiki so obsodili tudi dogajanje v senatu kot "predajo", ki izda ameriške družine in koristi milijarderjem.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Anketa AP-NORC je pokazala, da je podpora načinu, kako Donald Trump vodi vlado, močno upadla od začetka njegovega drugega mandata. Predstavniški dom je glasoval o predlogu zakona, ki ga je podprl senat, z namenom končati zaustavitev zvezne vlade. Demokrati niso uspeli vključiti določb o zdravstvenem zavarovanju v dogovor o financiranju.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.