Po nesreči letala F-16 v Radomu, v kateri je umrl major Maciej Krakowian, so se oglasili številni, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je izrazil sožalje. Tudi predsednik poljskega parlamenta Szymon Hołownia je izrazil šok in bolečino. Priče so opisale, da so po nesreči videle velik oblak dima in ogenj. Kljub tragediji naj bi v petek na letališču v Radomu izvedli tri operacije. Priče so tudi povedale, da je pilot delal polovično zanko na drugi strani letališča.

Francosko Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam naročilo, naj se do marca 2026 pripravijo na sprejem več tisoč ranjenih vojakov v primeru izbruha vojne v Evropi. Ministrstvo poziva regionalne zdravstvene agencije (ARS), da pripravijo javne bolnišnice na morebitno večjo vojaško udeležbo in sprejem vojakov v primeru splošnega oboroženega spopada. Ta poteza kaže na povečano pripravljenost Francije na potencialne prihodnje konflikte.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Med vajo za aeromiting v Radomu na Poljskem je strmoglavilo poljsko vojaško letalo F-16. Pilot je v nesreči umrl. Letalo je med izvajanjem akrobatskega manevra tipa »barrel roll« izgubilo nadzor, se obrnilo navzdol in se ob padcu na tla vnelo.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je podpisal odločbo, ki dovoljuje prisotnost tujih vojaških enot držav članic Nata na poljskem ozemlju. Ta poteza je del operacije 'Eastern Sentry', katere cilj je okrepiti obrambne zmogljivosti Poljske. Medtem nekateri viri poročajo, da bi ta vojaška prisotnost lahko bila povezana s pripravo na morebitno intervencijo Nata v Ukrajini.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Med pripravami na letalsko predstavo Radom Air Show v mestu Radom na Poljskem je strmoglavilo letalo F-16. Pilot, identificiran kot Maciej Krakowiak, poveljnik akrobatske skupine poljskih letalskih sil "Tigri", je umrl. Vzrok nesreče še ni znan, preiskava pa poteka. Poljsko poveljstvo je pokojnega pilota videlo kot bodočega poveljnika zračnih sil.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Kreml je zanikal poročilo New York Timesa, da so ruski droni ali posredniki vohunili nad potmi, ki jih ZDA in zavezniki uporabljajo za prevoz vojaške opreme skozi vzhodno Nemčijo. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je te trditve označil za "novinarsko potegavščino" in lažno novico. Ameriški uradniki sumijo, da Rusija ali njeni operativci izvajajo izvidniške lete z droni nad oskrbovalnimi potmi v nemški zvezni državi Turingiji, kar bi lahko bilo uporabljeno za sabotaže. Bela hiša in Pentagon se na prošnje za komentar nista odzvala.

Avstralska banka ANZ se je strinjala s plačilom rekordne kazni v višini 240 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) zaradi neprimernega ravnanja, ki je oškodovalo več deset tisoč strank, vključno z zaračunavanjem stroškov umrlim strankam. Banka je bila kritizirana, ker je izneverila zaupanje Avstralcev.

Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.

Rusko lovsko letalo Su-35S je prestreglo ameriško letalo P-8A Poseidon nad Črnim morjem. Ameriško letalo, namenjeno protipovršinskemu in protipodmorniškemu bojevanju ter izvidništvu, je bilo opremljeno z naprednim sistemom za zbiranje obveščevalnih podatkov AN/APS-154. Ruski viri trdijo, da je ameriška prisotnost v regiji namenjena zbiranju obveščevalnih podatkov v podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem v bližini Krima.

Poljska bo novembra letos v orbito poslala svojega prvega vojaškega satelita, je sporočil podpredsednik vlade in minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz. Ta poteza predstavlja pomemben korak za poljsko vojsko in njene vesoljske zmogljivosti.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zavrnil poročanje časnika The New York Times, da so ruski vohunski droni letali nad Nemčijo. Peskov je publikacijo označil za 'časopisno raco' in dejal, da si je težko predstavljati, da bi se kaj takega dogajalo.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je v Berlinu izrazil ambicijo Bolgarije, da sodeluje pri proizvodnji letal Airbus. Poudaril je, da je Nemčija strateški zaveznik in pomemben gospodarski partner. Hkrati pa se v Bolgariji pojavljajo vprašanja o zaslugah za privabljanje nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall, ki želi v državi zgraditi tovarne za proizvodnjo različnih oborožitvenih sistemov, vključno z barutom, artilerijskimi granatami in morda celo bojnimi droni.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.