V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Na otoku Oléron v Franciji je voznik v sredo zjutraj namenoma povozil več pešcev in kolesarja. V incidentu je bilo poškodovanih najmanj pet ljudi, od tega trije huje. Minister za notranje zadeve Laurent Nuñez se je na zahtevo premierja odpravil na kraj dogodka. Odprta je preiskava zaradi poskusa umora.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za gradnjo nove serije bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Te ladje naj bi bile del "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega prizadevanja za ovekovečenje svojega imena, medtem ko so drugi poudarjali potrebo po posodobitvi ameriške mornarice.

Poljska Agencija za notranjo varnost (ABW) in državno tožilstvo sta razkrila, da je ruska vojaška obveščevalna služba GRU morda načrtovala teroristične napade na Poljskem z uporabo dronov in pločevink, napolnjenih z močnim eksplozivom namesto koruze. Po poročanju Gazete Wyborczej naj bi GRU na Poljsko pretihotapila materiale za izvedbo teh napadov. Ameriški Inštitut za preučevanje vojne opozarja na nevarnost ruske dezinformacijske vojne.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Hamas je napovedal, da bo v soboto zvečer predal posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da se bo vojna s Hamasom končala po drugi fazi načrta, ki vključuje razorožitev Hamasa.

Pred srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, ki je predvideno, Trump še ni sprejel odločitve o morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Ukrajinska delegacija je pripravila predstavitev o potencialni uporabi teh raket za ameriškega predsednika.

Združene države Amerike so iz baze Vandenberg izstrelile interkontinentalno balistično raketo Minuteman III, ki je sposobna nositi jedrsko bojno glavo. Testiranje je potrdilo pripravljenost jedrske triade in je potekalo po tem, ko je predsednik Donald Trump pozval k ponovnemu zagonu testiranja jedrskega orožja. Kljub temu gre za načrtovano preizkušnjo v okviru rednih preverjanj bojne pripravljenosti in natančnosti raketnega sistema, ki je v ameriški oborožitvi že več kot pol stoletja. Raketa je med testiranjem preletela približno 4.200 milj.

Po Trumpovi zahtevi po pojasnilih glede uporabe raket Tomahawk v Ukrajini se je odzvala Rusija. Kremelj je izjavil, da bi morebitna dobava teh raket predstavljala resno eskalacijo. Rusija od ZDA pričakuje pojasnila glede morebitne dobave raket Tomahawk Ukrajini, saj bi te teoretično lahko nosile jedrske bojne glave. Medvedev pa je Trumpovo željo po pojasnilih pospremil z ironičnimi komentarji.

Kim Jong-un je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu poudaril, da sta Severna Koreja in Rusija v ukrajinski vojni delili kri, življenje in smrt, s čimer je potrdil, da se je zavezništvo med državama okrepilo skozi skupno žrtvovanje. Označil je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo kot dragoceno za prihodnje generacije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.

Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.

V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi napovedal, da bo Trump prejel nagrado Izraela za mir. Gre za najvišje civilno odlikovanje v državi, ki je bilo doslej praviloma podeljeno le izraelskim državljanom, Trump pa ga bo prejel za svoje izjemne prispevke k varnosti Izraela in judovskemu narodu. Srečanje je obeležilo tesno zavezništvo med voditeljema, kljub nekaterim poročilom o pritiskih ameriške administracije glede izraelske politike na zasedenem Zahodnem bregu. Sočasno s politično geste je Pentagon potrdil obsežno vojaško pogodbo s podjetjem Boeing v vrednosti 8,6 milijarde dolarjev za dobavo lovcev F-15 Izraelu. Ta vojaška pomoč potrjuje neomajno podporo Trumpove administracije izraelski obrambni strategiji. Kljub tesnim odnosom pa so se pojavile informacije, da naj bi Trump in njegovi svetovalci od Netanjahuja zahtevali spremembo politike na Zahodnem bregu, kjer mednarodna skupnost vse glasneje opozarja na napade judovskih naseljencev na palestinsko prebivalstvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Obveščevalne službe držav NATA sumijo, da Rusija razvija novo protisatelitsko orožje, namenjeno uničenju satelitske konstelacije Starlink Elona Muska. Orožje naj bi ustvarilo uničujoče orbitne oblake šrapnelov in omejilo zahodno premoč v vesolju, ki je pomagala Ukrajini na bojišču.