Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Obveščevalne službe držav NATA sumijo, da Rusija razvija novo protisatelitsko orožje, namenjeno uničenju satelitske konstelacije Starlink Elona Muska. Orožje naj bi ustvarilo uničujoče orbitne oblake šrapnelov in omejilo zahodno premoč v vesolju, ki je pomagala Ukrajini na bojišču.

Belgijske oblasti so v mestu Deurne aretirale tri moške, osumljene načrtovanja atentata na premierja Barta De Weverja. Osumljenci so bili rojeni v letih 2001, 2002 in 2007. Preiskovalci so odkrili doma narejeno eksplozivno napravo, ki naj bi jo pritrdili na dron. Federalna prokuratorka iz Antwerpna, Ann Fransen, je na novinarski konferenci potrdila, da je policija aretirala osumljence.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin želel obnoviti Sovjetsko zvezo ali napasti Nato, kar je odgovor na trditve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Zaradi vse večje negotovosti glede ameriške podpore Ukrajini, so evropski voditelji na srečanju v Londonu napovedali strateški preobrat in pospešeno iščejo načine za prevzem večjega nadzora nad ukrajinskim vprašanjem. Friedrich Merz je izjavil, da bi morala Evropa postati manj odvisna od ZDA, kar je odziv na novo ameriško strategijo nacionalne varnosti.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

V telefonskem pogovoru sta Volodimir Zelenski in Donald Trump razpravljala o morebitni dobavi raket dolgega dosega Tomahawk Ukrajini. Medtem sta si ukrajinske in ruske sile izmenjavale napade z droni. Zelenski je pogovor označil za "zelo pozitivnega".

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega odziva na antisemitski napad v Avstraliji, kjer ga obtožujejo izkoriščanja tragedije za politične namene. Hkrati je Bela hiša zasebno grajala Netanyahuja zaradi izraelskega napada v Gazi, v katerem je bil ubit poveljnik Hamasa. Netanyahu je avstralskega premierja obtožil spodbujanja antisemitizma in napovedal globalni pritisk na antisemitizem.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Po tem, ko je Donald Trump podprl Ukrajino pri ponovni osvojitvi celotnega ozemlja, je Berlin pozval Evropo, naj poveča podporo Ukrajini. Trump je Rusijo označil za 'tigra iz papirja', kar je sprožilo odziv Moskve, ki želi dokazati nasprotno. Razlog za spremembo Trumpovega stališča naj bi bilo Putinovo zavajanje.

Donald Trump je dejal, da se s Putinom ne bo sestal, dokler ne bo ocenil, da obstaja dogovor o zagotovitvi miru v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne in da Zelenski priznava obstoj frontnih linij.

V Guildford Westu v Sydneyju je nekdo streljal na stanovanjsko hišo, medtem ko so v njej spale tri osebe. Policija je prejela prijavo o streljanju okoli polnoči in pol in sprožila preiskavo.

Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo ta teden v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom. Pogovarjala naj bi se predvsem o financiranju in raketah. Friedrich Merz je pozval ameriškega predsednika, naj konča konflikt.

Poljska vojska je sporočila, da so njihova letala MiG-29 prestregla rusko letalo Il-20, ki je izvajalo izvidniško misijo v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem. Rusko letalo ni kršilo poljskega zračnega prostora, letelo pa je brez načrta leta.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in naj bi bile del prenovljene "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo te ladje zagotovile prevlado ameriške mornarice in okrepile ameriško ladjedelništvo, čeprav so strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti te naložbe glede na trenutne grožnje.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Po ruskem napadu na cilje v Ukrajini je Poljska aktivirala svoje in zavezniško letalstvo v svojem zračnem prostoru. Dowództwo Operacyjne Rodzajów Sił Zbrojnych je v četrtek sporočilo, da je to preventivni ukrep za zagotovitev varnosti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje, da bodo države članice zavezništva leta 2026 mesečno namenjale več kot milijardo evrov za nakup ameriškega orožja za Ukrajino. Sredstva bodo uporabljena za nakup ameriške opreme, vključno s prestrezniki za protizračno obrambo. V okviru pobude PURL so države Nato že vložile štiri milijarde evrov v dobavo orožja Ukrajini, do konca leta pa naj bi ta znesek dosegel pet milijard evrov. Prednost imajo bojne glave za sisteme protizračne obrambe.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime, »Trump-razred«, kot del širšega prizadevanja za posodobitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter bodo največje in najmočnejše bojne ladje, kar jih je kdaj zgradila ameriška mornarica. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega samopromoviranja, drugi pa so jo pozdravili kot nujno potrebno naložbo v ameriško obrambo. Trump je poudaril, da želi okrepiti ameriško vojaško prevlado in oživiti ameriško ladjedelništvo. Predsednik je tudi omenil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.