APDEJT.si

Ameriški ekonomist Jeffrey Sachs meni, da bi morali Nato razpustiti že leta 1990, saj je postal orodje ameriškega ekspanzionizma. Medtem pa poročilo navaja, da bi se lahko evropske države v prihodnjih letih soočile z velikimi stroški za oborožitev, ki bi lahko znašali do 1.000 milijard dolarjev, zaradi morebitnega zmanjšanja ameriške vojaške prisotnosti na kontinentu.

Madžarski portal PestiSracok je ocenil, da je srečanje Karola Nawrockega z Donaldom Trumpom razkrilo popolno izolacijo poljskega premierja Donalda Tuska. Medtem pa so se v Parizu zbrali evropski voditelji, da bi predstavili svoj projekt vojaške podpore Ukrajini po koncu konflikta, s ciljem pridobiti podporo Združenih držav in vplivati na mirovna pogajanja.

Poljska vlada je sporočila, da so sestreljeni droni prišli iz Rusije, kar je prvi takšen primer na ozemlju Nata. Zaradi vse pogostejših vdorov dronov v poljski zračni prostor je Poljska zaprosila za posvetovanja z Natom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je incident nevaren precedens za Evropo in poziva k odločnemu odzivu. Obstajajo indici, da je Rusija namerno kršila poljski zračni prostor.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Nekdanji britanski obveščevalni častnik Philip Ingram je opozoril na povečano možnost ruskega napada na Suwalki koridor, ozek pas ozemlja med Poljsko in Litvo. Ingram je izpostavil "resne opozorilne znake" in dejal, da bi ruski poskus zaprtja tega koridorja predstavljal neposreden izziv za Nato.

Ruska protizračna obramba je sestrelila 221 ukrajinskih dronov nad več kot desetimi ruskimi regijami. Poljsko bo na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov zastopal Marcin Bosacki, ne Radosław Sikorski. Viktor Orbán je izrazil prijateljstvo in solidarnost z Poljsko, a poudaril, da Madžarska ne sodeluje v vojni, medtem ko so Poljaki po njegovem mnenju vanjo močno vpleteni.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da se Poljska ne bo pustila ustrahovati z ruskimi droni, s čimer je poudaril dolgo zgodovino države pri upiranju tujim grožnjam. Analize tudi kažejo, da Kremelj uporablja strategijo eskalacije proti Zahodu s pomočjo dronov in raket, usmerjenih proti ciljem v Ukrajini in Poljski.

Poljska je po poročilu Centra za industrijsko kibernetsko varnost (ZIUR) v San Sebastianu postala država, ki je najbolj izpostavljena napadom hekerjev, motiviranih s političnimi cilji. S tem je prehitela celo države, ki so v vojni, kot sta Ukrajina in Izrael. Poročilo opozarja na porast t. i. hakivizma, kjer hekerji z napadi zasledujejo politične cilje.

Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem dejal, da dogovori, doseženi na vrhu z Donaldom Trumpom na Aljaski, odpirajo pot miru v Ukrajini. Kljub temu Kremelj zagotavlja, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da ga je ameriški predsednik Donald Trump povabil na vrh G20 v Miamiju prihodnje leto. Trump je omenil možnost povečanja števila ameriških vojakov na Poljskem in potencialne nove sankcije proti Rusiji.

Kitajska je na vojaški paradi v Pekingu predstavila novo orožje, vključno s podvodnimi droni, masivnimi raketami in laserskim orožjem. Prireditve se je udeležilo več tujih voditeljev. Medtem pa ZDA opozarjajo, da Rusija in Kitajska razvijata jedrsko orožje, prilagojeno za bojevanje, kar dokazujejo njune vedno večje zaloge taktičnega jedrskega orožja. Rusija naj bi imela med 1000 in 2000 enot nestrateškega jedrskega orožja.

Oboroženo krilo Hamasa, brigade Al-Kasam, je prevzelo odgovornost za napad v Jeruzalemu. Hkrati pa več zahodnih držav, vključno z Nemčijo, razmišlja o priznanju palestinske države, kar nekateri vidijo kot politično dejanje pred prihajajočo generalno skupščino Združenih narodov.

Uradniki ameriškega obrambnega ministrstva so izrazili ogorčenje nad Trumpovo odločitvijo o preimenovanju v Ministrstvo za vojno. Trump je podpisal izvršni ukaz o preimenovanju in napovedal vojaški napad na venezuelsko ladjo z drogami, v katerem je bilo ubitih 11 osumljencev. Poleg tega je Trumpova administracija tožena zaradi napotitve Nacionalne garde.

Donald Trump je ocenil, da bo v dveh tednih vedel, ali so možni premiki v prizadevanjih za zaustavitev vojne v Ukrajini. Izrazil je tudi nezadovoljstvo z vojno. Strokovnjaki menijo, da je rusko zavajanje morda prispevalo k propadu mirovnih pogovorov. Trumpovo neukrepanje glede Ukrajine govori glasneje od njegovih besed, kar svetovna politika jemlje kot informativno predstavo.

Italijanski kardinal Matteo Zuppi, posebni odposlanec Vatikana za Ukrajino, je pohvalil diplomatska prizadevanja nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Ukrajine. Medtem pa Poljska namerava deportirati ukrajinskega državljana zaradi suma napeljevanja k požigu, kljub vetu predsednika države glede določenih ugodnosti. Poleg tega se pojavljajo razprave o Trumpovi potencialni vlogi pri končanju vojne v Ukrajini in izboljšanju odnosov z Rusijo.

Poljska preiskuje incident z dronom, ki je strmoglavil in eksplodiral blizu Osinov na Lubelskem. Namestnik zunanjega ministra Władysław Teofil Bartoszewski je izjavil, da je dron verjetno preletel ukrajinsko ozemlje in da sumijo, da je ruske izdelave. Poljska bo verjetno poslala protestno noto.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil dvom glede pošiljanja nemških vojakov v Ukrajino, tudi v okviru morebitne zahodne vojaške sile, ki bi zagotavljala varnost po morebitnem mirovnem sporazumu z Rusijo. Wadephul je dejal, da bi bila namestitev vojakov verjetno prevelika obremenitev.

Ruska ofenziva v Ukrajini naj bi poskušala obkoliti ukrajinske sile. Karol Nawrocki je zavrnil zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, kar je povzročilo odzive, vključno z obsodbami Zbigniewa Boguckega, ki je zavrnil narekovanje s strani Ukrajine glede izenačevanja simbola Bandere z nacističnimi in komunističnimi simboli. Žukowska je ostro kritizirala Giertycha. Ruski mediji so se odzvali na Nawrockijevo veto, pri čemer so poudarjali ključne izjave predsednika. Objavljena je bila tudi informacija o stroških zdravljenja Ukrajincev za poljski proračun. Румен Петков je objavil video, ki namiguje na 335 ugrabljenih ukrajinskih otrok.

Kreml je označil grožnje Donalda Trumpa o uvedbi višjih carin za Indijo zaradi nakupa ruske nafte za nezakonite. Obenem je kritiziral moldavske oblasti zaradi kršenja demokratičnih načel. Trump je sicer dejal, da bi lahko padec cen energentov prisilil Putina k končanju vojne v Ukrajini. Medtem je Rusija odpravila moratorij na nameščanje raket srednjega dosega, kar je sprožilo zaskrbljenost glede nove oboroževalne tekme.

Ameriški veleposlanik pri Natu je izjavil, da je Ukrajina pripravljena na mirovni sporazum in zamrznitev spopadov ob fronti v zameno za varnostna jamstva. Upokojeni nemški general Harald Kujat je dejal, da vojaška vaja "Sapad 2025" ni izgovor za napad na Evropo.