Poljski minister Waldemar Żurek je dobil nalogo, da preveri domnevne nepravilnosti prejšnje vlade, vendar se je odziv javnosti izkazal za precej polariziran. Sodeč po anketi IBRiS, le 32,4 % Poljakov ocenjuje njegova prizadevanja pozitivno, medtem ko jih kar 45,1 % meni nasprotno. Podpora ministru je opazna predvsem med podporniki vladne koalicije.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je pozval Jad Vashem, naj pojasni svoj zapis, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so bili Judje prisiljeni nositi oznake. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Na zapis se je odzval tudi IPN, ki je prav tako izrazil svoje nestrinjanje.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Predsednik Karol Nawrocki se je z ženo odpravil na obisk v Prago. Predvideno je srečanje s češkim predsednikom Petrom Pavlom in njegovo ženo Evo Pavlovo. Med obiskom naj bi se srečal tudi z Andrejem Babišem, možnim prihodnjim premierjem.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

Na nedeljskem referendumu v Sloveniji je večina državljanov zavrnila zakon o pomoči pri samomoru. Proti zakonu je glasovalo več kot 53 % volivcev, kar je zadostovalo za zavrnitev zakona. Volilna udeležba je bila 40,15 %.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Koalicija za rešitev poljske šole poziva predsednika Karola Nawrockega, naj uporabi veto, če bo na njegovo mizo prišel revolucionarni in ideološki projekt 'Reforma26. Kompas prihodnosti'. Peticija opozarja na grožnje pravicam staršev, nacionalni identiteti in kakovosti izobraževanja, ki jih prinaša omenjeni projekt.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Po nedavnem izbruhu Donalda Trumpa nad novinarko na letalu Air Force One so njegovi privrženci sprožili novo teorijo zarote. V Tennesseeju poteka posebna volitev, kjer se zbirajo velika sredstva Trumpovih zaveznikov in podpore podpredsednice Harris. Nekdanji strateg GOP Rick Wilson je dejal, da MAGA s svojim podrejanjem Trumpu uničuje republikansko stranko.