APDEJT.si

Po poročanju različnih medijev, vključno z Adevarul.ro, Ziare.com, Zdg.md in Noi.md, so se mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino znašla v zastoju. Kremelj je sporočil, da so pogajanja trenutno "v premoru" in da datum naslednjega kroga pogovorov še ni določen. Hkrati je Kremelj posvaril pred prevelikim optimizmom in naivnim pričakovanjem hitrih rezultatov v pogajalskem procesu z Ukrajino, pri čemer je namignil, da nekatere evropske države ovirajo napredek.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je v Vatikanu srečala s papežem Leonom XIV. Pogovori so se osredotočili na promocijo miru, solidarnosti in krščanskih vrednot v svetu, ki se sooča z različnimi izzivi. Med srečanjem s kardinalom Pietrom Parolinom so obravnavali tudi varnostne razmere na lokalni ravni.

Evropski voditelji so prepričali nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora pritisniti na Rusijo, da bi jo prisilili k pogajanjem o rešitvi konflikta v Ukrajini. Različni viri, vključno s Politico, poročajo, da so evropski voditelji prepričali Trumpa, da Rusija ni zainteresirana za prekinitev vojne in da je potreben pritisk za začetek pogajanj. Strani naj bi se dogovarjali o načinih pritiska in uvedbi novih omejitev proti Moskvi.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Iranski minister za zunanje zadeve Abas Aragči je izjavil, da se ves obogateni uran nahaja "pod ruševinami" objektov, ki so bili uničeni med izraelskimi bombnimi napadi junija. Izjava je bila objavljena v luči napetosti med Iranom in Izraelom.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da se Irska ne bo udeležila Evrovizije 2026, če bo Izraelu dovoljeno tekmovati. Več drugih držav je izrazilo zaskrbljenost glede udeležbe Izraela na tekmovanju, medtem ko se avstrijska radiotelevizija ORF zavzema za udeležbo Izraela.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Charlie Kirk, ustanovitelj desničarske mladinske skupine v ZDA in zaveznik Donalda Trumpa, je bil smrtno ustreljen med predavanjem na univerzi v Utahu. Smrt mladega konservativnega komentatorja je sprožila odzive, med drugim se je oglasil tudi Nuno Markl, ki je izrazil zaskrbljenost.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je izjavil, da je zahodna podpora Ukrajini povezana z naraščajočim političnim nasiljem v Združenih državah Amerike. Njegova izjava je sledila smrti konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med govorom v kampusu univerze v Utahu. Medvedev je nakazal, da bi lahko bila Ukrajina povezana z umorom Kirka, kar je sprožilo burne odzive.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je v svojem govoru o stanju v Uniji poudarila, da se Evropa mora boriti za svoj položaj v svetu, ki ga zaznamujejo imperialne ambicije. Napovedala je tudi pripravo »zida dronov« in se spomnila, kako je pred petimi leti pandemijo covida videla kot priložnost za pozitivne spremembe.

Po poročilih o streljanju na konservativnega komentatorja Charlieja Kirka v Utahu, so se zbrali protestniki in podporniki na knjižnem dogodku sodnice Vrhovnega sodišča ZDA Amy Coney Barrett v predsedniški knjižnici Richarda Nixona, da bi izrazili svoje reakcije. Medtem je senatorka iz Massachusettsa, Elizabeth Warren, sprožila polemike z omembo dogodkov 6. januarja 2021 v odzivu na ta incident.

Konservativni komentator Charlie Kirk je bil ustreljen in umorjen, medtem ko je nagovarjal študente na dogodku na kampusu v Utahu. Po poročanju naj bi bil Trump »poln žalosti in jeze« zaradi umora. Kirkove zadnje besede so bile namenjene obravnavi kontroverzne teme tik pred njegovo smrtjo na univerzi Utah Valley.

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

V eksploziji cisterne s plinom v Mexico Cityju je umrlo najmanj štiri ljudi, 90 pa je bilo ranjenih. Po navedbah tožilstva v mestu je eksplozija povzročila močan udarni val. Tovornjak ni bil zavarovan za prevoz nevarnega tovora in je povzročil veliko škodo v gosto naseljenem območju.

Izrael je izvedel napad na vodstvo Hamasa v Katarju, kar je sprožilo ostre obsodbe Katarja. Katarski premier je izjavil, da je Izrael s tem napadom uničil upanje na izpustitev talcev iz Gaze. Izraelski premier Netanjahu je obljubil, da bo zasledoval voditelje Hamasa v tujini. Napad v Katarju je bil izveden, ker so se pogajanja o končanju vojne v Gazi znašla v slepi ulici.

V ameriškem kongresu je bila ponovno ustanovljena skupina prijateljstva Romunija-ZDA. Romunski ambasador Andrei Muraru je ob tej priložnosti izrazil pripravljenost Romunije za vstop v program Visa Waiver s sodobnimi tehnologijami. Poudaril je tudi pomemben regionalni položaj Romunije in njeno vojaško sodelovanje z ZDA. Ambasada Romunije v ZDA je dogodek organizirala v Washingtonu, kjer so poudarili 28. obletnico strateškega partnerstva med državama.