APDEJT.si

Romunija je padla za dve mesti na lestvici najvarnejših držav na svetu in se trenutno nahaja na 38. mestu, kar jo izenačuje z Vietnamom. Islandija, Irska in Nova Zelandija ostajajo najvarnejše države na svetu. Po podatkih Indeksa globalnega miru je Rusija najmanj varna država.

Romunska ministrica za zunanje zadeve, Oana Ţoiu, se je udeležila Evropskega foruma v Alpbachu v Avstriji, kjer je razpravljala o podpori Ukrajini in Moldaviji ter se srečala s svojimi avstrijskimi in češkimi kolegi. Njena udeležba pa je sprožila kritike, saj naj bi forum promoviral regijo, ki ji Romunija ne pripada, nekateri pa jo vidijo kot izlet v Tirolsko na račun davkoplačevalcev. Na forumu so obravnavali gospodarsko rast regije, korake za trajen mir in odpornost družb proti hibridnim grožnjam.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da so trenutni odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike "nerazrešljivi". Poudaril je, da se Iran ne bo nikoli uklonil pritisku Washingtona, še posebej v zvezi s svojim jedrskim programom. Khamenei je obsodil željo ZDA, da bi Iran postal "docilen in podrejen", in to označil za žalitev iranskega naroda. Iranska islamska republika se bo odločno uprla tem prizadevanjem.

Številne skupine so odpovedale nastope na festivalu Victorious v Portsmouthu, po tem ko je irska skupina The Mary Wallopers trdila, da so jih prekinili zaradi izobešanja palestinske zastave. Organizatorji festivala so se za nastalo situacijo opravičili.

Donald Trump si že dolgo želi prejeti Nobelovo nagrado za mir, pri čemer je njegove napore za končanje vojne v Ukrajini izpostavil kot ključne za oživitev njegove kampanje za to nagrado. Trump trdi, da je končal šest ali celo sedem vojn, vendar strokovnjaki opozarjajo na njegovo nepripravljenost in intelektualno premoč drugih voditeljev.

V armenskem mestu Gjumri so potekali protesti tako zagovornikov kot nasprotnikov ruske vojaške baze št. 102. Nasprotniki zahtevajo umik ruskih sil, medtem ko jo podporniki branijo. Politična stranka V imenu republike je organizirala protest pred bazo in pozvala k prenehanju ruske prisotnosti v državi.

Francija je poklicala italijanskega veleposlanika po tem, ko je italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini izrekel posmehljive pripombe na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede morebitne napotitve vojakov v Ukrajino. Francosko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Parizu, Emanuelo D'Alessandro, zaradi Salvinijeve kritike Macrona.

Romunski premier Ilie Bolojan je obiskal Republiko Moldavijo, kjer se je srečal s predsednico Maio Sandu in drugimi visokimi uradniki. Pogovori so se osredotočili na krepitev dvostranskega sodelovanja na področjih infrastrukture, energetike in čezmejnih razvojnih projektov. Sandu je poudarila pomen energetskih povezav, Bolojan pa je zagotovil nadaljnjo podporo Romunije Kišinjevu pri njegovi evropski poti. Obisk je vključeval tudi udeležbo na Festivalu Tezaur Național.

Pred 86 leti sta nacistična Nemčija in boljševistična Rusija podpisali pakt o nenapadanju, znan kot pakt Ribbentrop-Molotov. Ta sporazum je vodil do razkosanja Romunije, vključno z izgubo Besarabije in severne Bukovine, ter do usmrtitve milijonov Romunov. Pakt je prav tako vplival na prihodnost Poljske, saj sta si Nemčija in Sovjetska zveza razdelili njeno ozemlje.

Prva dama Turčije, Emine Erdogan, je v pismu pozvala prvo damo ZDA, Melanio Trump, naj posreduje pri izraelskem premierju Benjaminu Netanjahuju za končanje humanitarne krize v Gazi in zaščito palestinskih otrok. Erdoganova je izrazila zaskrbljenost zaradi smrti več kot 18.000 otrok v Gazi in pozvala Melanio Trump, naj pokaže enako mero skrbi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega bombardiranja ameriške tovarne v Ukrajini. Med srečanjem s predsednikom Fife, Giannijem Infantinom, je Trump nakazal, da bi Putina rad povabil na svetovno prvenstvo v nogometu 2026 v ZDA. Medtem pa Pepe Escobar v članku na ZeroHedge analizira geopolitične napetosti med Evropo in Evrazijo, pri čemer izpostavlja ponižanje Evropske unije.

Iran se je dogovoril z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, da bodo v prihodnjem tednu nadaljevali pogovore o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov je preprečiti ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se je o tem po telefonu pogovarjal s svojimi evropskimi kolegi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so 27. avgusta obiskali Moldavijo, da bi proslavili dan neodvisnosti države in izrazili podporo njeni evropski poti. Ločeno je bil na obisk povabljen tudi Nicușor Dan.

Župan Iașija, Mihai Chirica, je začasno prekinil odnose in sodelovanje z županom Kišinjeva, Ionom Cebanom, ker naj bi se ta oddaljeval od evropskih vrednot, kar dokazuje tudi prepoved vstopa v schengensko območje.

Benjamin Netanjahu je nadaljeval s kritikami avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja, češ da je s priznanjem palestinske državnosti 'za vedno omadeževal' svoj ugled. V televizijskem nastopu je Netanjahu ponovno ostro obsodil Albanesejevo vodenje in ga obtožil 'pomiritve'.

Evropske države morajo okrepiti svojo neodvisnost od Združenih držav Amerike in prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, da bi se učinkovito zoperstavile imperialistični politiki Vladimirja Putina. Podpredsednik ZDA, J.D. Vance, je poudaril, da bi morala Evropa, kot celina, prevzeti večji del bremena pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Ameriško veleposlaništvo v Romuniji je objavilo nove podrobnosti o postopku pridobivanja vizumov, ki bodo začele veljati 2. septembra. Pojasnila se nanašajo predvsem na pogoje za oprostitev osebnega razgovora. Uradniki poudarjajo, da si konzularni uslužbenci pridržujejo pravico, da zahtevajo razgovor, če se jim zdi to potrebno.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno storil več gafov, ko je govoril o mirovnem sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo. Armenijo je zamenjal z Albanijo, Azerbajdžan pa napačno poimenoval 'Aberbajdžan'. To ni prvič, da je Trump storil podobne napake, saj je že prej izjavil, da je Krim velik kot Teksas, kar ne drži.

Izrael je potrdil načrt za gradnjo stanovanj na Zahodnem bregu, ki bo po mnenju kritikov razdelil palestinsko ozemlje na dva dela in onemogočil vzpostavitev palestinske države s strnjenim ozemljem. Palestincem, ki živijo na tem območju vzhodno od Jeruzalema, je bilo ukazano, da se izselijo pred prihodom gradnje.