APDEJT.si

Novi članki razkrivajo, da Vladimirja Putina ni prizadela retorika Donalda Trumpa, kljub grožnjam s sankcijami in morebitno dobavo orožja dolgega dosega Ukrajini. Putin naj bi Trumpa videl kot čustvenega in dovzetnega za vpliv, zato ga njegove grožnje ne skrbijo. Viri blizu Kremlja potrjujejo, da je Putin osredotočen na uresničevanje vojnih ciljev v Ukrajini in da se ne bo odpovedal načrtu, ki ga ima. Kljub temu, da Moskva obžaluje ohladitev odnosov s Trumpom, je Putin osredotočen na nadaljevanje vojne. Iz Kijeva so medtem sporočili, da je ukrajinski predsednik Zelenski pripravljen na neposredne pogovore s Putinom, čeprav je Kremelj glede pogajanj pesimističen, saj vztraja pri doseganju zastavljenih ciljev konflikta.

Moldavski oligarh Vladimir Plahotniuc, ki je bil aretiran v Grčiji, se je izkazal za posameznika, ki so ga sankcionirale ZDA, EU in Velika Britanija. Obtožbe proti njemu vključujejo tudi domnevno krajo milijarde dolarjev iz Republike Moldavije.

Ukrajinski parlament je sprejel zakon, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih institucij NABU in SAP, saj bosta odslej podrejeni Generalnemu tožilstvu Ukrajine. Medtem Katoliška univerza v Lublinu (KUL) še naprej nudi pomoč Ukrajini in je objavila nove podatke o obsegu te pomoči.

Tajvanski predsednik Lai Ching-Te je poudaril, da si Tajvan in Evropska unija delita skupne vrednote svobode in demokracije, vendar se soočata tudi s podobnimi grožnjami zaradi 'zunanjega vmešavanja' in 'infiltracije'. Med obiskom evropskih poslancev je Lai dejal, da Tajvan meni, da je EU eden najpomembnejših partnerjev. Pozval je k tesnejšemu sodelovanju med Tajvanom in EU pri zaščiti demokracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju »Truth Social« ponovno poudaril, da bodo ZDA uničile iranska jedrska poslopja, če bo to potrebno. Njegove izjave so sledile citiranju iranskega zunanjega ministra Abbasa Araghija, ki je potrdil preteklo škodo na jedrskih objektih.

Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu je bila na delovnem obisku v Republiki Moldaviji na povabilo moldavskega kolega Mihaija Popșoija. Med obiskom se je srečala s predsednico Maiao Sandu, premierjem Dorinom Receo in imela skupno novinarsko konferenco s Popșoijem. Obisk je potekal kljub grožnjam župana Kišinjeva, Iona Cebana, ki je napovedal tožbo proti romunski ministrici.

Naslednja runda mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino naj bi potekala v sredo v Turčiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 21. julija 2025 napovedal, da bo srečanje v Turčiji, kar mu je sporočil Umerov, čeprav ruski mediji navajajo drugačen datum. Predhodni dve seji v Istanbulu nista prinesli pomembnejših rezultatov. Zelenski si od teh pogovorov prizadeva za nov zagon.

Ruski predsednik je z novim dekretom zaostril pravila za tuje ladje, ki želijo vpluti v ruska pristanišča. Za dostop bo po novem potrebna odobritev ruske zvezne varnostne službe (FSB), kar pomeni, da bo kapitan pristanišča izdal dovoljenje šele po usklajevanju z FSB.

Nekdanji ukrajinski uradnik Ihor Hruševski (61), nekdanji vodja Oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu na ukrajinskem ministrstvu za notranje zadeve, je bil najden mrtev v bazenu stanovanjskega kompleksa v španskem mestu Villajoyosa. Kompleks je znan po tem, da je bil leta 2024 tam ubit ruski pilot, ki je prebegnil.

Kremlj je v ponedeljek sporočil, da je pripravljen na novo rundo mirovnih pogajanj z Ukrajino, vendar je poudaril, da datum pogovorov še ni določen in da bo potrebno »veliko dela« za zbližanje stališč obeh strani. Rusija poziva Ukrajino k tretji rundi pogajanj, pri čemer poudarja potrebo po obsežnem delu za približevanje stališč. Novica je bila objavljena 21. julija.

Belgijska zvezna policija je pridržala dva izraelska vojaka po pritožbah fundacije Hind Rajab (HRF) in organizacije Global Legal Action Network (GLAN), ki sta ju obtožili vojnih zločinov, storjenih v Gazi. Pridržana sta bila med obiskom glasbenega festivala, kar so pravne skupine označile za 'preboj' v prizadevanjih za odgovornost za grozodejstva v Gazi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. julija podpisal odlok, ki določa, da morajo tuja plovila pridobiti predhodno odobritev Federalne službe varnosti (FSB) za vstop v ruska pristanišča. Ta poteza je bila sprejeta po domnevnih saboterskih napadih Ukrajine na rusko "floto duhov" in predstavlja odgovor na sankcije, usmerjen v zaostritev nadzora nad pomorskim prometom in vstopom plovil v ruske teritorialne vode in pristanišča.

Ruska tiskovna agencija TASS je poročala o smrti ruskega vojaka v Ukrajini, ki je bil udeleženec dogodka, kjer je sedel ob predsedniku Putinu. To je redka objava o ruskih žrtvah v konfliktu. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal, da bodo francoska podjetja začela proizvajati drone v Ukrajini, kar je označil za 'izjemno dragoceno' potezo.

Kremlj je v ponedeljek potrdil, da obstaja možnost srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Pekingu, septembra, ob dogodkih v počastitev 80. obletnice zmage nad militarističnim Japonskom. Hkrati pa se je Putin osredotočil tudi na notranjo demografsko politiko, saj je izjavil, da bi morala minimalna stopnja natalitete znašati 2,1 rojenih otrok na žensko, saj je stopnja natalitete v Rusiji padla. Ruski strokovnjak Aleksander Gabuev je medtem analiziral spremembo Trumpove retorike do Putina in omenil obstoj treh načrtov v Kremlju za soočenje s Trumpom.

Ameriški predsednik Donald Trump bi lahko obiskal Kitajsko pred ali v času vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC), ki bo potekal od 30. oktobra do 1. novembra. To bi bil pomemben dogodek za odnose med ZDA in Kitajsko.

Nekdanji britanski premier Boris Johnson je izrazil žalost zaradi zmanjšanega zanimanja britanske javnosti za konflikt v Ukrajini. Poudaril je, da sta zanimanje in pripravljenost za podporo Ukrajini v zadnjem času zelo nizka. Raziskave javnega mnenja kažejo, da podpora Ukrajini med Britanci vztrajno upada.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Aliyev je javno pozval Rusijo, naj uradno prizna sestrelitev azerbajdžanskega potniškega letala decembra in kaznuje odgovorne. Ruska protiletalska obramba naj bi takrat zamenjala civilno letalo družbe Azerbaijan Airlines za ukrajinske drone in nanj odprla ogenj, kar je povzročilo smrt 38 ljudi na krovu. Ruski predsednik Vladimir Putin se je po incidentu opravičil.

Izrael je zavrnil podaljšanje vizuma Jonathanu Whittallu, visokemu uradniku OZN za humanitarno pomoč na okupiranih palestinskih ozemljih, kar zaostruje napetosti glede humanitarnega dostopa v Gazi. Istočasno je direktor Mossada, David Barnea, med obiskom v Washingtonu iskal podporo ZDA za izraelska prizadevanja pri prepričevanju regionalnih držav, da sprejmejo veliko število Palestincev, ki jih Izrael namerava prisilno odstraniti iz Gaze.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da bo v kratkem iz Gaze izpuščenih deset talcev. Izjavo je podal med večerjo s kongresniki v Beli hiši, kjer je pohvalil delo posebnega odposlanca Steva Witkoffa. Trump ni navedel dodatnih podrobnosti o načrtovani izpustitvi.

Kljub dekretu predsednika Gustava Petra, ki je prepovedal izvoz premoga v Izrael, je v zadnjem letu vsaj 30 ladij s tem mineralom doseglo izraelska pristanišča. Ta ukrep je bil očitno bolj simboličen. Medtem je Iulian Capsali obtožil Izrael genocida, poudaril, da bi bil kateri koli drug narod, ki bi zagrešil takšna dejanja, podvržen mednarodnim sankcijam ali celo vojaškemu posredovanju.