Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa naj bi razvijala načrt za dolgoročni nadzor nad venezuelsko nafto, kar bi po njenih ocenah omogočilo znižanje cen surove nafte na svetovnem trgu na približno 50 dolarjev za barel. Washington naj bi s tem "zelo ugodno" obnovil Bolivarsko republiko. Ta strategija poudarja pomemben gospodarski in geopolitični interes Združenih držav Amerike v venezuelskem naftnem sektorju. Načrtovano znižanje cen nafte bi imelo obsežne posledice za svetovne trge, saj bi se stabilizirale cene energentov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na gospodarstva po svetu. Vendar pa takšen nadzor nad suverenimi viri druge države odpira vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti, še posebej glede na nestabilne politične razmere v Venezueli. Predlagana strategija Združenih držav Amerike nakazuje na proaktivno vlogo pri oblikovanju globalnih naftnih cen in vplivanju na regionalno politično stabilnost. Čeprav se ta načrt nanaša na preteklo administracijo, koncept nadzora nad ključnimi naftnimi viri ostaja relevanten v sodobni geopolitiki. Takšni ukrepi bi lahko imeli daljnosežne posledice za odnose med Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko ter za globalno energetsko varnost. Poudarja se potreba po diplomatskem reševanju sporov in spoštovanju suverenosti držav, tudi kadar so v igri pomembni gospodarski interesi.

Združene države Amerike so po vojaški operaciji 3. januarja 2026, med katero so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Maduroja, prevzele nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in se zavezale, da bodo to vplivalo na gospodarstvo države. Predsednik Donald Trump je izjavil, da bi ameriški nadzor nad Venezuelo lahko trajal več let, pri čemer naj bi Washington narekoval odločitve začasnim voditeljem in nadzoroval prodajo nafte. Ameriški uradniki so poudarili, da je ta nadzor nujen za stabilizacijo venezuelskega gospodarstva, obnovo naftnega sektorja in zagotavljanje, da bo država delovala v interesu ZDA. Ti ukrepi so skladni s Trumpovo strategijo, ki jo imenuje "Donroejeva doktrina", s katero želi ponovno vzpostaviti ameriško premoč na zahodni polobli, poudarek pa je na pridobivanju virov in regionalni dominaciji. Akcije ZDA, ki vključujejo tudi zaseg dveh tankerjev, enega pod rusko zastavo in drugega, povezanega z Venezuelo, so bile deležne mešanih odzivov. Medtem ko so nekateri v ZDA razdeljeni glede upravičenosti teh ukrepov, so nekdanji visoki uradniki za nacionalno varnost kritizirali Trumpovo odločitev kot nepremišljeno in brez jasne strategije. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako obsodilo to dejanje kot kršitev venezuelske suverenosti. Kljub temu podpredsednik ZDA JD Vance trdi, da je zajetje Maduroja okrepilo ameriški nadzor nad naravnimi viri Venezuele in demonstriralo vojaško moč Združenih držav. Ti dogodki sledijo prejšnjim prizadevanjem ZDA za vplivanje na Venezuelo, vključno z dovoljenjem podjetju Chevron za nadaljevanje črpanja nafte julija 2025, kar je bil del iskanja dialoga in politične stabilnosti med obema državama. Vendar pa so zdajšnji ukrepi, s katerimi ZDA načrtujejo neposredno nadzorovanje naftnih prihodkov in določanje, kam se lahko nafta prodaja, močno zaostrili ameriško politiko do Venezuele in nakazujejo dolgoročno prisotnost ter vpliv na politične in gospodarske odločitve Caracasa.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio naj bi se prihodnji teden srečal s predstavniki Danske, da bi razpravljal o vprašanju Grenlandije. Medtem je prišlo do obsodb Trumpovega ravnanja, ki naj bi ogrožalo mednarodni red in pravo, zlasti po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je poročal, da je Marco Rubio v kongresu ZDA razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Nekdanji britanski obrambni minister pa je dejal, da tuje voditelje opozarja, naj Donalda Trumpa ne obravnavajo s podcenjevanjem.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Podpredsednik odbora ruske državne dume za proračun in davke Kaplan Paneš je sporočil, da bodo leta 2026 vsi prejemniki pokojnin v Ruski federaciji deležni povišanja izplačil. Ukrep bo zajel vse kategorije upokojencev, vključno s tistimi, ki prejemajo starostne pokojnine, socialne pokojnine ter pokojnine za nekdanje vojaško osebje in njim pridružene osebe. Povišanje bo izvedeno v skladu s potrjenim načrtom indeksacije, ki ga je odobrila ruska vlada. Posebnost napovedane uskladitve v letu 2026 je vključitev delovno aktivnih upokojencev, ki bodo prav tako deležni povišanja osnovnih izplačil. Po Paneševih besedah so sredstva za ta namen predvidena v proračunskem načrtu, cilj pa je ohranitev kupne moči upokojencev v razmerah gospodarskih sprememb. Odločitev odraža prizadevanja države za poenotenje sistema indeksacije za vse prejemnike zavarovalnih pokojnin, ne glede na njihov zaposlitveni status.

V Ruski federaciji se je število regij, v katerih povprečna mesečna plača presega 100.000 rubljev (približno 950 evrov), povečalo na 14 subjektov. Po najnovejših statističnih podatkih je povprečna mesečna plača na ravni celotne države v oktobru znašala 99.700 rubljev, kar predstavlja povišanje za 13.100 rubljev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast števila regij z višjimi dohodki kaže na nominalno povečanje plač v določenih delih države, predvsem v tistih z razvitim rudarstvom in energetiko. Na vrhu lestvice po višini dohodkov ostaja Čukotka, kjer povprečna plača znaša 209.400 rubljev. Sledijo ji Magadanska oblast s 179.700 rublji, Moskva s 173.700 rublji, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje s 168.200 rublji in Kamčatka s 165.000 rublji. Med regije, ki so na novo prestopile prag 100.000 rubljev, sta se uvrstila Krasnojarski in Zabajkalski kraj. Strokovnjaki ocenjujejo, da so visoki zneski v teh regijah posledica težkih delovnih pogojev na severu in visokih stroškov bivanja, hkrati pa napovedujejo nadaljnje selektivno poviševanje plač v deficitarnih poklicih do leta 2026.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.

Ruski regulator Rospotrebnadzor je začasno ustavil uvoz celotne linije oz. osmih vrst suhih otroških mlečnih formul podjetja Nestle v Rusijo. Razlog za prepoved je sum prisotnosti toksina cereulida v surovinah.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino je v začetku januarja 2026 napovedalo uvedbo novih ukrepov za zmanjšanje proizvodnih stroškov in končne prodajne cene potniških letal domače izdelave SJ-100 in MS-21. Minister Anton Alihanov je v izjavi za javnost poudaril, da so v postopek optimizacije stroškov vključili alternativne dobavitelje in nove metode upravljanja, ki predvidevajo fiksiranje direktivnih cen ter zmanjšanje delovne intenzivnosti proizvodnje. Ti ukrepi so ključni del strategije nadomeščanja uvoza, ki jo Rusija pospešeno izvaja po uvedbi mednarodnih sankcij. Serijska proizvodnja obeh modelov letal se že izvaja v letalskih tovarnah v Komsomolsku in Irkutsku. Alihanov je pojasnil, da bodo nova letala predana letalskim prevoznikom takoj po zaključku vseh potrebnih certifikacijskih testov in pridobitvi ustreznih dovoljenj ruske agencije za letalstvo Rosaviacija. Ruska državna korporacija Rostec je v ta namen že razvila in vpeljala informacijski sistem za podporo letalskim motorjem, kar naj bi dodatno povečalo učinkovitost vzdrževanja domače flote.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Ruske oblasti so v okviru novega vladnega načrta napovedale razvoj različnih oblik zaposlovanja na domu, začasnega dela in prilagodljivih delovnih pogojev za državljane starejših generacij. Načrt, ki ga je potrdila vlada v Moskvi, predvideva vzpostavitev pogojev za lažje vključevanje upokojencev na trg dela, s poudarkom na delu na daljavo in uporabi sodobnih tehnologij. Izvajanje ukrepov bo potekalo predvsem na regionalni ravni, kjer bodo morale lokalne oblasti zagnati specifične tematske projekte in dogodke za spodbujanje tovrstnega zaposlovanja. Poleg prilagoditve delovnih mest vlada predvideva tudi organizacijo programov poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bodo upokojencem omogočili pridobitev potrebnih digitalnih in drugih veščin za opravljanje dela v sodobnem okolju.