Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Ruska vojska je v ponedeljek, 5. januarja, z brezpilotnimi letalniki napadla ukrajinsko mesto Dnipro, pri čemer so zadeli obrat ameriške družbe Bunge. Po besedah župana Dnipra Borisa Filatova je napad povzročil obsežno materialno škodo in okoljsko nesrečo, saj se je na mestne ulice izlilo približno 300 ton rastlinskega olja. Zaradi razlitja so lokalne oblasti zaprle več prometnih poti, sanacija pa naj bi po prvih ocenah trajala vsaj nekaj dni. Napad na industrijski obrat v lasti ameriškega kapitala poudarja nadaljevanje ruske strategije uničevanja gospodarske infrastrukture v Ukrajini. Incident v Dnipru nima le lokalnega ekološkega vpliva, temveč nosi tudi politično težo zaradi neposredne škode na premoženju podjetja iz Združenih držav Amerike. Interventne službe se trenutno spopadajo z odstranjevanjem viskozne tekočine s cestišč, da bi preprečile nadaljnje prometne nesreče in onesnaženje rečnih poti.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj in veleposlaništvo Ruske federacije v Caracasu sta ruskim državljanom svetovala, naj se zaradi nestabilnih razmer vzdržijo turističnih potovanj v Venezuelo. Ministrstvo je turističnim agencijam in organizatorjem potovanj uradno priporočilo, da začasno prekinejo prodajo vseh turističnih aranžmajev za to južnoameriško državo. Kot je sporočila tiskovna služba Ruske zveze turistične industrije (RST), priporočilo velja do popolne normalizacije razmer v republiki. Veleposlaništvo je v izjavi z dne 5. januarja poudarilo, naj se državljani potovanjem izognejo, razen v primerih nujnih zadev. Ukrep sledi oceni varnostnih tveganj v državi, kjer so se v zadnjem obdobju zaostrili notranjepolitični ali varnostni izzivi, čeprav natančni incidenti v izvirnih poročilih niso podrobneje navedeni. Ruski turistični sektor se je na navodila odzval s prilagoditvijo ponudbe in obveščanjem strank o tveganjih.

Švicarski zvezni svet je po ameriški operaciji v Caracasu zamrznil vse premoženje odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovega kroga.

V Amurski oblasti na ruskem Daljnem vzhodu je v petek, 5. januarja, na odseku Gonža–Gudači Zabajkalske železnice iztirilo 35 vagonov tovornega vlaka. Po podatkih regionalnega ministrstva za izredne razmere je prišlo do poškodb železniške infrastrukture, vendar dogodek ni povzročil neposredne nevarnosti za okolje. Zaradi incidenta v občinskem okrožju Magdagači je bil promet na tem delu proge popolnoma ustavljen, kar je povzročilo zamude v potniškem prometu. Na prizorišče nesreče so pristojne službe napotile tri reševalne vlake, ki so zadolženi za sanacijo proge in odstranitev poškodovanih vagonov. Preiskava o vzrokih za iztirjenje še poteka, medtem ko Ruske železnice (RŽD) in lokalne oblasti usklajujejo napore za čimprejšnjo vzpostavitev normalnega prometa. Gre za enega večjih infrastrukturnih incidentov na tej progi v zadnjem obdobju, ki poudarja izzive pri vzdrževanju obsežnega ruskega železniškega omrežja.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Latvijski organi pregona so izvedli preiskavo na krovu plovila, ki je bilo zasidrano v pristanišču Liepaja, potem ko so poročali o poškodbi optičnega telekomunikacijskega kabla v Baltskem morju. Nacionalna policija je sporočila, da je bil podvodni kabel, ki je v lasti zasebnega podjetja, poškodovan 2. januarja 2026. Preiskovalci so na ladji začeli nujna procesna dejanja, da bi ugotovili morebitno vpletenost plovila v incident, ki je ponovno sprožil vprašanja o varnosti kritične podvodne infrastrukture v regiji. Incident se je zgodil v bližini latvijske obale, policija pa se je za pregled plovila odločila na podlagi informacij o gibanju ladij v času nastanka poškodbe. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so latvijski uradniki potrdili, da preiskava poteka v sodelovanju z drugimi regionalnimi partnerji. Čeprav podrobnosti o identiteti ladje ali njenem izvoru niso bile takoj razkrite, dogodek sledi nizu podobnih primerov v Baltskem morju, ki so povečali stopnjo pripravljenosti v baltskih državah.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

Po poročanju RIA Novosti in portala hh.ru se v letu 2026 v Rusiji pričakuje točkovna rast plač, ki bo prizadela predvsem visokokvalificirane strokovnjake na področjih, kjer primanjkuje kadra.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Vodja ruskega zveznega urada za tehnično regulacijo in meroslovje (Rosstandart) Anton Šalajev je v pogovoru za tiskovno agencijo Tass pojasnil, da Ruska federacija ne načrtuje prepovedi uporabe avtomobilov z volanom na desni strani. Po njegovih besedah v bližnji prihodnosti niso predvideni nikakršni omejevalni ukrepi, ki bi neposredno prepovedovali tovrstna vozila na ruskih cestah. Šalajev je s tem odgovoril na ugibanja o morebitnih spremembah v zakonodaji, ki bi lahko vplivale na številne lastnike vozil, uvoženih predvsem z japonskega trga. Kljub temu je Šalajev opozoril, da se z letom 2026 morda obetajo določene spremembe pri postopkih ugotavljanja skladnosti. Rosstandart namreč preučuje možnost posodobitve obstoječih tehničnih standardov (GOST), kar bi lahko otežilo postopek pridobivanja potrdil o ustreznosti za vozila z volanom na desni strani. Kljub morebitni zaostritvi birokratskih pogojev pa je uradnik poudaril, da vprašanje popolne prepovedi sploh ni na dnevnem redu ruskih oblasti. Septembra lani je podobno stališče zavzelo tudi rusko notranje ministrstvo, ki je prav tako zavrnilo uvedbo omejitev za ta segment vozil.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

Ruski državljani bodo leta 2026 pod določenimi pogoji lahko prejeli enkratno izplačilo svojih pokojninskih prihrankov v višini do 440.000 rubljev. Tatjana Podolska, strokovnjakinja z Ruske akademije za narodno gospodarstvo in javno upravo (RANHiGS), je pojasnila, da bo ta možnost na voljo moškim nad 60. letom in ženskam nad 55. letom starosti. Ukrep se nanaša na tiste posameznike, ki so med letoma 2002 in 2013 prek uradne zaposlitve vplačevali v pokojninski sklad in izbrali ustrezen model varčevanja. Za pridobitev celotnega zneska morajo upravičenci izpolnjevati dva ključna pogoja. Poleg dosežene starosti, ki je v tem primeru nižja od splošne upokojitvene meje, mesečna izračunana pokojnina ne sme presegati desetih odstotkov eksistenčnega minimuma za upokojence. Ta finančni mehanizem je del širših prilagoditev v ruskem pokojninskem sistemu, ki naj bi posameznikom omogočile lažji dostop do akumuliranih sredstev v času prehoda na nove sistemske ureditve, predvidene za leto 2026.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.