Novoletno praznovanje v prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je sprevrglo v tragedijo, ko je v baru Le Constellation na novega leta dan izbruhnil silovit požar. Po uradnih podatkih je življenje izgubilo najmanj 40 oseb, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih. Ogenj je zajel prizorišče, ko je bilo v njem polno mladih obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje zanetile iskrice s prskalic, ki so bile uporabljene med zabavo. Švicarsko tožilstvo je že sprožilo preiskavo proti vodstvu bara, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost in kršitve varnostnih protokolov. Priče dogodka so opisovale kaotične prizore in obupne poskuse ljudi, da bi se rešili iz gorečega objekta. Gre za eno najhujših nesreč v zgodovini države, ki je pretresla tamkajšnjo javnost in sprožila vprašanja o požarni varnosti v turističnih objektih med množičnimi prireditvami. Lokalna policija še vedno preučuje prizorišče, medtem ko bolnišnice oskrbujejo številne ranjence z opeklinami in težavami zaradi vdihavanja dima.

Število smrtnih žrtev ameriške operacije v Venezueli se je povečalo na 80, med žrtvami so vojaki in civilisti. Kuba je sporočila, da je bilo ubitih 32 njenih državljanov med ameriško operacijo za zajetje Nicolasa Madura. Evropska komisija se je izognila neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali obsoja smrt civilistov.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Na moskovskem letališču Vnukovo so oblasti zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru zadržale približno 50 načrtovanih letov. Po poročanju ruskih virov so ukrajinske oborožene sile s kamikaze droni poskušale izvesti napade na rusko prestolnico, pri čemer naj bi zračna obramba v štirih urah na poti proti mestu sestrelila 12 tovrstnih letalnikov. Zaradi varnostnih groženj so pristojne službe uveljavile nujne omejitve v zračnem prometu, kar je povzročilo obsežne zamude in preusmeritve letal. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na kritično infrastrukturo v globini ruskega ozemlja. Moskovska letališča so se v zadnjem obdobju že večkrat spopadala s podobnimi varnostnimi izzivi, ki neposredno vplivajo na civilni letalski promet in logistiko v regiji. Ruske letalske oblasti poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti potnikov, medtem ko napadi z droni postajajo redna značilnost konfliktnega dogajanja, ki se s fronte seli tudi v urbanih središčih.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je povečalo na najmanj 40, poroča New York Times, sklicujoč se na visokega venezuelskega uradnika. Kasneje so poročali, da je število žrtev naraslo na 80.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci, med katerimi so prevladovali najstniki in mladi odrasli, praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so v petek začeli zahteven postopek identifikacije trupel, saj so bile opekline pri mnogih žrtvah izjemno hude. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma iskreče se sveče, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so se preveč približale stropu lokala. Priča smo bili kaotičnim prizorom, ko se je praznično vzdušje v trenutku spremenilo v pekel, ogenj pa se je po prostoru razširil izjemno hitro. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, s katero bodo ugotavljali odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, hkrati pa so v državi razglasili petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zadnjih letih.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je iz svoje rezidence Mar-a-Lago na Floridi pozorno spremljal potek vojaške operacije v Venezueli. Objavljena fotografija iz operativne sobe prikazuje Trumpa v družbi ključnih članov prihodnje administracije, med katerimi sta bila tudi senator Marco Rubio in kandidat za obrambnega ministra Pete Hegseth. Skupina je dogajanje spremljala v živo preko zaslonov, kar nakazuje na neposredno vpletenost vrha ameriške politike v načrtovanje in nadzor nad dogodki v latinskoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi same operacije v uradnih izjavah niso bile v celoti razkrite, prisotnost Rubia, ki velja za zagovornika stroge politike do caracaškega režima, potrjuje strateški pomen teh dejavnosti za novo vlado. Trumpova administracija s tem dejanjem sporoča odločen premik v zunanji politiki do regije, kjer ZDA že dlje časa podpirajo demokratične spremembe in se spopadajo z vplivom trenutnega venezuelskega vodstva.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Časopisa The New York Times in The Washington Post sta bila seznanjena s tajnim vojaškim napadom ZDA na Venezuelo, vendar na zahtevo ameriške vlade novice nista objavila. Karibsko-ameriška kongresnica je ostro obsodila Trumpove vojaške napade in zajetje venezuelskega predsednika.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Novoletno praznovanje v prestižnem švicarskem smučišču Crans-Montana se je sprevrglo v tragedijo, ko je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 v baru Le Constellation izbruhnil silovit požar. Po zadnjih podatkih švicarske policije je v ognju umrlo najmanj 40 oseb, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih, od tega mnogi huje. Ogenj se je v polnem lokalu razširil okoli 1.30 zjutraj, ko so bili obiskovalci sredi praznovanja novega leta. Na prizorišče so nemudoma pridrvale številne enote gasilcev, reševalcev in policije, ki so skušale omejiti opustošenje. Preiskovalci so že začeli ugotavljati vzrok katastrofe, prve domneve pa nakazujejo, da bi lahko požar povzročile iskrive svečke (t. i. prskalice). Švicarsko tožilstvo je sprožilo preiskavo proti vodstvu bara, da bi ugotovili morebitno odgovornost za kršenje varnostnih predpisov. Tragedija se je zgodila le nekaj tednov pred predvidenim svetovnim pokalom v smučanju, ki naj bi ga letovišče gostilo konec januarja. Med poškodovanimi so številni tuji državljani, med drugim je bila potrjena poškodba avstralskega državljana, medtem ko identifikacija vseh žrtev še poteka.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar. Medtem pa so identificirali več žrtev, medtem ko skupnost žaluje.