APDEJT.si

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so propalestinski protestniki po vsem svetu nadaljevali z zbiranjem. V Turčiji in Džakarti so potekali protesti, na katerih so obsodili vojno v Gazi in ameriško podporo Izraelu. Študenti v Združenem kraljestvu in na Škotskem so se uprli pozivom k odpovedi protestov, medtem ko so bralci obsodili vladne omejitve protestov.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal čestitke ob rojstnem dnevu in pohvalil rusko vodstvo pri gradnji novega multipolarnega sveta. Ponovno je zatrdil, da se bo zavezništvo med državama v prihodnje zagotovo okrepilo.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Po svetu se vrstijo protesti in odzivi na izraelsko-palestinski konflikt. V Pakistanu so potekali množični shodi proti izraelskim vojnim zločinom v Gazi, medtem ko je v Veliki Britaniji policija dobila večja pooblastila za omejevanje protestov, kar je sprožilo kritike organizatorjev pro-palestinskih akcij. Konservativna voditeljica Kemi Badenoch je proteste označila za »karnevale sovraštva«. V ZDA so protestniki obsodili vpletenost Washingtona v »genocid« v Gazi. Medtem je senator Chris Van Hollen kritiziral komentarja Van Jonesa o Gazi. Britanski premier je pozval študente, naj prekinejo pro-palestinske proteste.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, poskusa strmoglavljenja vlade. Obenem je Evropsko unijo obtožil vmešavanja v notranje zadeve države in napovedal nadaljnje aretacije protestnikov.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Zvezni sodnik je začasno prepovedal predsedniku Trumpu, da bi v Portland poslal 200 pripadnikov Nacionalne garde. Trump pa je odobril napotitev Nacionalne garde v Chicago, kjer so prav tako izbruhnili protesti po posredovanju Ministrstva za domovinsko varnost. V Chicagu je bil v napadu z vozilom tarča tudi ICE. Svetovalec Trumpove administracije, Stephen Miller, je bil obtožen širjenja "propagande" v zvezi s sodnikom, ki je prepovedal napotitev garde v Portland.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

V Rimu se je odvijal velik protest v podporo Palestini, ki je trajal že četrti dan. V Londonu je policija aretirala skoraj 500 ljudi zaradi podpore prepovedani skupini Palestine Action. Britanski Judje se po napadu na sinagogo v Manchestru ne počutijo več varne v svoji državi.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

V Veliki Britaniji so se pojavile kritike o dvojnih standardih, ki dovoljujejo propalestinske proteste. Nekdanji izraelski odposlanec trdi, da antisemitizem po priznanju palestinske države prihaja z vrha. Vanessa Feltz naj bi bila žrtev antisemitskega napada propalestinskih protestnikov po napadu na sinagogo v Manchestru. Izrael je prestregel flotiljo s pomočjo za Gazo, kar je sprožilo proteste po svetu. Poročali so tudi o tem, da so izraelske sile ubile ljudi, ki so pobegnili na jug Gaze po ukazu.

Po mnenju publikacije The European Conservative (TEC) evropski voditelji po vrhu Evropske unije niso zainteresirani za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Namesto diplomacije naj bi se EU odločila za eskalacijo odnosov z Rusijo.

V Italiji se je nadaljevalo protestiranje in stavke v podporo Gazi, pri čemer je več kot 200.000 ljudi protestiralo po vsej državi. Zaradi varnostnih pomislekov se je ekipa Israel Premier-Tech umaknila s treh italijanskih kolesarskih dirk. V Združenem kraljestvu je policija pozvala k preložitvi protesta v podporo prepovedani skupini Palestine Action po napadu na sinagogo v Manchestru. Nigel Farage in JK Rowling sta kritizirala pro-palestinske protestnike, ki naj bi "proslavljali" napad na sinagogo, Rowlingova pa je izrazila sram in zaskrbljenost glede varnosti britanskih Judov.

Andrej Babiš, čigar stranka ANO je zmagala na čeških parlamentarnih volitvah s približno 35 % glasov, je napovedal, da bo poskušal sestaviti enostrankarsko vlado, vendar bo o sodelovanju razpravljal tudi z manjšima strankama, vključno s skrajno desno SPD. Babiš naj bi bil pragmatik in si želi »rešiti Evropo«.

Po vsem svetu so potekali protesti proti Izraelu zaradi prestrezanja flotilje, ki je prevažala pomoč za Gazo. Protesti so potekali v Evropi, Avstraliji in drugod, udeleženci pa so pozivali k sankcijam proti Izraelu. V Sydneyju so protestniki načrtovali pohod na operno hišo, dva moška iz Massachusettsa, Adnaan in Tor Stumo, pa sta napovedala gladovno stavko v znak protesta proti izraelski blokadi Gaze.

Po svetu so izbruhnili protesti in diplomatski odzivi, potem ko je Izrael prestregel flotilo, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Protesti so potekali v Londonu, kjer je prišlo do spopadov s policijo, ter v Barceloni, Rimu in drugod po Evropi. Protestniki so obsojali izraelsko posredovanje in pozivali k sankcijam proti Izraelu. Domovinski minister Malezije je prav tako obsodil izraelsko ravnanje. Medtem pa se v Izraelu pojavljajo kritike glede protestov za izpustitev talcev, ki naj ne bi dosegali želenega učinka. Vzporedno s tem, izraelska vojska (IDF) se pripravlja na prvo fazo Trumpovega načrta, hkrati pa opozarja Palestince, da je vrnitev v Gazo še vedno nevarna.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v intervjuju za madžarski Partizán poudarila pomen diplomatskega reševanja konflikta v Ukrajini. Pozvala je evropske države, naj se osredotočijo na pogajanja in ne le na krepitev vojaške moči. Merkel je dejala, da je diplomacija vedno potrebna.