Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

Donald Trump je zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez in Kolumbiji. Danielle Smith, premierka Alberte, je izpostavila nujnost gradnje naftovodov zaradi zajetja Madura. Zavezniki in nasprotniki ZDA so na srečanju ZN obsodili ameriško intervencijo v Venezueli, medtem ko so ZDA branile svoje dejanje. Rajan Menon je opozoril na nevarnosti Trumpovega ravnanja v Venezueli in njegovo morebitno prestopanje meja tudi glede Irana.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

V ruskem mestu Mendelejevsk v republiki Tatarstan so v nedeljo, 4. januarja 2026, v enem izmed mestnih vodnjakov odkrili trupli dveh desetletnih šolarjev. Tragedija se je zgodila v neposredni bližini nedovoljenega sankališča, kjer sta se otroka po navedbah lokalnih organov verjetno igrala. Preiskovalci so po dogodku nemudoma odprli kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti dvema osebama, preiskavo pa nadzoruje regionalno tožilstvo. Tožilstvo Tatarstana je sporočilo, da trenutno poteka temeljit nadzor nad delom organov za preprečevanje zanemarjanja mladoletnikov in kršitev njihovih pravic. Prav tako preverjajo ukrepanje lokalne samouprave glede odstranjevanja nevarnih in nepooblaščenih otroških objektov ter delo podjetij, ki so odgovorna za vzdrževanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Incident je ponovno odprl vprašanje varnosti neurejenih rekreacijskih površin, saj so podoben dogodek zabeležili že decembra prejšnje leto v drugem ruskem mestu, ko sta otroka padla skozi led v bližini stanovanjskega kompleksa.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Češki mandatar in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je po napovedih podpredsednika stranke Karla Havlíčka predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Turek, ki je v javnosti znan kot častni predsednik stranke Motoristi sobě, ostaja edini kandidat za ta resor, saj v gibanju ANO poudarjajo, da dosledno spoštujejo koalicijsko pogodbo med strankami ANO, SPD in Motoristi. Odločitev predstavlja nov vrhunec politične napetosti med bodočim premierjem in predsednikom republike. Predsednik Petr Pavel je že pred uradnim predlogom izrazil oster odpor do Turkovo imenovanja, kar bi lahko povzročilo ustavno-pravni zaplet pri sestavi nove vlade. Kljub predsednikovemu odklonilnemu stališču Havlíček vztraja, da je izbira ministrov v domeni koalicije in da Babiš od svojega predloga ne namerava odstopiti. Situacija nakazuje na zahteven proces potrjevanja ministrske ekipe, saj gre za neposreden spopad med ustavnimi pristojnostmi predsednika in politično voljo nove parlamentarne večine.

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

V ruskem mestu Pervouralsk v regiji Sverdlovsk je v nedeljo, 4. januarja, prišlo do silovite eksplozije plina v štirinadstropni stanovanjski zgradbi, ki ji je sledil požar. Eksplozija je bila tako močna, da so se na objektu pojavile globoke razpoke, kar sproža vprašanja o statični stabilnosti stavbe. Po poročanju tiskovnega predstavnika lokalne policije Valerija Goreliha so bile v dogodku ranjene tri osebe, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Med njimi je lastnica stanovanja, v katerem je prišlo do eksplozije, ki je utrpela opekline srednje stopnje, ter dve ženski iz sosednjega stanovanja. Ruske oblasti so začele preiskavo incidenta, da bi ugotovile točen vzrok uhajanja plina in morebitno odgovornost za nesrečo. Reševalne službe so se spopadale s posledicami požara, medtem ko so stanovalce evakuirali zaradi nevarnosti porušitve poškodovanega objekta. Incident se uvršča v niz podobnih nesreč v Rusiji, ki pogosto izvirajo iz dotrajane infrastrukture ali nepravilnega ravnanja s plinskimi napeljavami v starejših večstanovanjskih objektih, kar potrjujejo tudi pretekli dogodki v drugih regijah države.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov se je po daljšem obdobju ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju prvič pojavil v javnosti z opazno palico za hojo. Voditelj je posnetek svojega obiska na odprtju nove šole hafizov v vasi Novi Šaroj objavil na svojem uradnem kanalu na platformi Telegram. Na posnetku je razvidno, da se Kadirov pri hoji opira na palico, kar so nemudoma izpostavili številni neodvisni mediji in opazovalci. Njegov javni nastop sledi seriji poročanj o domnevni hospitalizaciji in kritičnem zdravstvenem stanju, ki so se v preteklih tednih širila po družbenih omrežjih in nekaterih medijskih kanalih. Čeprav so čečenske oblasti te navedbe vztrajno zanikale, je uporaba palice ob prvem javnem nastopu ponovno sprožila razprave o resničnem stanju njegovega zdravja. Kadirov v objavi same palice ali morebitnih zdravstvenih težav ni neposredno komentiral, temveč se je osredotočil na pomen nove izobraževalne ustanove za regijo.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

V vasi Horli na zasedenem območju južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah ruskih oblasti zahteval najmanj 27 smrtnih žrtev, med njimi tudi enega otroka. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih več kot 50 oseb. Ruska stran je dogodek označila za pokol civilnega prebivalstva, medtem ko Kijev in Moskva podajata različne interpretacije dogodka v okviru stopnjevanja zračnih napadov na obeh straneh fronte. Ruski uradniki so potrdili, da se je število žrtev čez praznike povzpelo na 29, saj so nekateri huje poškodovani podlegli poškodbam v bolnišnicah. Incident v regiji Herson predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na civilno infrastrukturo v zadnjem obdobju in meče senco na diplomatska prizadevanja za mir. Stopnjevanje strategije "oko za oko" se odraža v vse pogostejših ukrajinskih napadih na cilje globoko v zasedenih ozemljih in znotraj meja Ruske federacije, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.