Ameriški portal Axios je objavil zemljevid devetih držav, ki jim je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tekom svojega mandata grozil z morebitnimi vojaškimi akcijami. Te grožnje so po poročanju portala povzročile povišano stanje pripravljenosti po svetu. V objavi so bile tudi razložene motivacije oziroma razlogi, zakaj so bile te države predmet Trumpovih groženj. Axiosova analiza izpostavlja, da je Trumpovo obdobje zaznamovalo nestanovitnost v mednarodnih odnosih, saj je s svojo retoriko in politiko večkrat namigoval na uporabo vojaške sile proti državam, ki jih je obravnaval kot grožnje ali nasprotnike ameriškim interesom. Objavljeni zemljevid in spremljajoča razlaga sta poskušala ponuditi celovit pregled teh groženj in morebitnih geostrateških ter ekonomskih interesov, ki so jih spodbujali. Čeprav v besedilu niso podrobno navedene posamezne države, ki so se znašle na Trumpovem seznamu, Axiosova publikacija služi kot dokumentacija specifičnega obdobja ameriške zunanje politike in njenega vpliva na globalno varnostno arhitekturo. S tem se poudarja pomen razumevanja retorike in dejanj voditeljev na mednarodnem parketu.

Ruske varnostne službe so 8. januarja poročale o zajetju treh ukrajinskih vojakov v Sumski oblasti. Med njimi je bil tudi pripadnik 253. samostojnega jurišnega polka »Arey«, ki je bil predhodno vpleten v invazijo na Kursko oblast. Po navedbah ruskih virov, polk »Arey« trpi velike izgube na fronti, kar naj bi bil eden izmed dejavnikov za zajetje vojakov. Ta dogodek se umešča v širši kontekst spopadov med Rusijo in Ukrajino. Julija 2025 so se vrstile intenzivne vojaške operacije, kjer je Rusija poročala o uničenju ukrajinskih ciljev in elektronskih sistemov v Donecki oblasti, medtem ko je Ukrajina poročala o znatnih ruskih vojaških izgubah. Prav tako so ruske sile poročale o nočnih napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Zajetje teh vojakov v Sumski oblasti poudarja nadaljevanje konflikta in taktične operacije, ki potekajo vzdolž celotne frontne črte. Nemški general je julija 2025 pozival k napadom na ruska vojaška oporišča, kar nakazuje na širšo mednarodno dinamiko in podporo Ukrajini, medtem ko je Nemčija napovedala tudi dodatna »sredstva vpliva« za Ukrajino. To kaže na nadaljnjo eskalacijo konflikta in posredno vpletenost zahodnih držav. Zajetje vojakov tako ni osamljen dogodek, temveč del kompleksnejšega in dolgotrajnega konflikta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Neznana skupina hekerjev je vdrla v naprave znotraj ameriške vlade, ki uporabljajo programsko opremo podjetja Cisco. Po navedbah Bloomberga, ki se sklicuje na izjavo Agencije za kibernetsko varnost in zaščito infrastrukture ZDA (CISA), je kibernetski napad prizadel objekte kritične infrastrukture države.

Ostanki brezpilotnega letalnika so v četrtek, 8. januarja, padli na streho zasebne hiše v zaselku Trudobelikovski v Krasnodarskem okraju. Regionalni operativni štab je potrdil, da so bili v incidentu poškodovani streha hiše in nadstrešek. Drugi incident se je zgodil v mestu Gulkeviči, kjer so deli drona padli neposredno na cestišče. Podrobnosti o morebitnih poškodbah na cestišču ali drugih strukturah niso bile navedene, vendar oba dogodka poudarjata tveganja, ki jih predstavljajo zračni napadi in obrambne operacije v regiji. Oblasti so sprožile preiskavo za ugotovitev natančnih okoliščin in izvora dronov. Regija Krasnodar je bila v preteklosti že tarča podobnih incidentov, kar kaže na povečane napetosti v bližini konfliktih območij. Takšni dogodki pogosto povzročajo materialno škodo in vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva, čeprav v tem primeru ni bilo poročil o žrtvah.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Med pripravami na letalsko predstavo Radom Air Show v mestu Radom na Poljskem je strmoglavilo letalo F-16. Pilot, identificiran kot Maciej Krakowiak, poveljnik akrobatske skupine poljskih letalskih sil "Tigri", je umrl. Vzrok nesreče še ni znan, preiskava pa poteka. Poljsko poveljstvo je pokojnega pilota videlo kot bodočega poveljnika zračnih sil.

Ameriško lovsko letalo F-35 je strmoglavilo in zgorelo v Aljaski, potem ko pilotu v 50 minutah pogovorov z inženirji podjetja Lockheed Martin ni uspelo rešiti težave med letom. Pilot se je uspel izstreliti in utrpel le manjše poškodbe. Vzrok nesreče še ni znan, preiskava pa poteka.

Pilotom letala American Airlines s 132 potniki na krovu je med pristajanjem na letališču v Phoenixu v ZDA spodletelo spustiti podvozje. Po poročanju PYOK, je sistem na letalu opozoril posadko na napako.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Danska vlada naj bi dovolila ukrajinskemu podjetju Fire Point kršiti več kot 20 zakonov in predpisov pri gradnji tovarne za proizvodnjo trdnega raketnega goriva, namenjenega za ukrajinske rakete dolgega dosega "Flamingo" in bojne drone.