Ruska vojska je v zadnjih 24 urah zadela center za sestavljanje in testiranje brezpilotnih čolnov Glavne uprave za obveščevanje (GRU) ukrajinskega obrambnega ministrstva, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva. Poleg tega so bili napadeni objekti transportne infrastrukture, ki se uporabljajo za potrebe ukrajinske vojske, in delavnice za sestavljanje udarnih brezpilotnih letal dolgega dosega. Ruske sile so izvedle napade tudi na začasne lokacije ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev v 143 okrožjih. Sredstva protizračne obrambe so sestrelila 180 brezpilotnih letal.

V regiji Doneck so se konec decembra 2024 zaostrili spopadi in informacijska vojna glede nadzora nad strateškimi naselji. Ukrajinska stran, vključno s pripadniki brigade Azov, je objavila videoposnetke namestitve ukrajinske zastave v mestu Rodinske ter zatrdila, da območje ostaja pod nadzorom Kijeva. Nasprotno je rusko ministrstvo za obrambo 31. decembra sporočilo, da so njihove sile uničile dve ukrajinski izvidniško-diverzantski skupini, ki sta v mestih Krasnoarmejsk (ukrajinsko Pokrovsk) in Rodinske poskušali izobesiti zastave na pročelja zgradb. Ruski uradni viri trdijo, da ukrajinska vojska uporablja težke brezpilotne letalnike tipa »Baba Jaga« za namestitev simbolike v krajih, ki naj bi jih ruske sile že zasedle, vključno z mestom Dimitrov (ukrajinsko Mirnograd). Po navedbah Moskve gre za poskuse Kijeva, da bi prepričal domačo javnost in zahodne zaveznike o prisotnosti svojih enot na območjih, kjer naj bi bile te dejansko poražene. Razmere na fronti ostajajo nejasne, saj obe strani uporabljata vizualne dokaze za potrditev svojih ozemeljskih trditev.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

V celotni Ukrajini so danes razglasili opozorilo pred zračnimi napadi, saj so se sirene oglasile v vseh regijah države. Po uradnih podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo se je opozorilo razširilo po vsem ozemlju hkrati, kar običajno nakazuje na neposredno grožnjo z raketnimi napadi ali dejavnost strateškega letalstva. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v varna zaklonišča in upoštevajo varnostne protokole. Gre za enega v nizu obsežnih opozoril, ki so postala stalnica v državi, kjer so civilna infrastruktura in energetski sistemi pogosto tarče napadov. Lokalne oblasti za zdaj še niso poročale o morebitnih eksplozijah ali škodi, vendar stanje ostaja kritično do preklica nevarnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle "močan in smrtonosen" napad na sile Islamske države v Nigeriji. Trump je dejal, da je ukazal napade kot odgovor na napade ISIS na kristjane v tej zahodnoafriški državi. Ameriška vojska je na zahtevo nigerijskih oblasti izvedla napade v zvezni državi Sokoto in ubila več teroristov ISIS.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za izgradnjo nove serije bojnih ladij, poimenovanih »Trump-razred«, kot del vizije »Zlate flote«. Ladje naj bi bile opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem, ter naj bi bile najmočnejše ladje, ki jih je ZDA kdaj zgradila. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nadaljevanje Trumpovega rebrandinga javnih institucij v svojo podobo, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Velika Britanija je odobrila 200 milijonov funtov (230 milijonov evrov) za financiranje priprav na morebitno napotitev vojakov v Ukrajino. Število vojakov, ki bi jih London poslal, ni bilo specificirano.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Kremlj je poudaril pomembnost razumevanja rezultatov dela ZDA in Ukrajine po nedavnih rusko-ameriških pogajanjih v Moskvi. Dmitrij Peskov je izjavil, da delo na mirovnem sporazumu ne more potekati v celoti javno. Rusija je ponoči proti Ukrajini poslala 149 dronov, pri tem je ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih.

Rusko obrambno ministrstvo poroča o uničenju več kot 175 ukrajinskih vojakov, ameriškega oklepnega vozila HMMWV in oklepnega avtomobila "Kozak" v Donecki ljudski republiki s strani skupine "Južna". Skupina "Zahod" je poročala o predaji dveh ukrajinskih vojakov. Ruske enote "Sever", "Zahod" in "Južna" naj bi izboljšale svoje položaje na območju posebne vojaške operacije. Skupina "Center" je zavzela Novopavlovko v Donecki ljudski republiki, skupina "Vostok" pa Aleksejevko v Dnjepropetrovski oblasti.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je potrdila, da je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa, da bi prelisičila Rusijo. Operacija je razkrila, da so ruske specialne enote naročile Kapustinovo likvidacijo in za to namenile 500.000 ameriških dolarjev.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je skrajšal ameriški mirovni načrt na 20 točk in izključil za Ukrajino sporne točke. O tem in zagotavljanju varnostnih garancij ter načrtovanju rekonstrukcije Ukrajine se je pogovarjal z evropskimi voditelji v Londonu. Dodal je, da glede prihodnosti Donbasa ni enotnega mnenja med ZDA, Ukrajino in Rusijo.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da se pridruži morebitnemu srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo prejel povabilo. Medtem so se pojavila poročila o ruskih prizadevanjih za diskreditacijo Ukrajincev na Poljskem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.