Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ukrajinski organi pregona so med preiskavo stanovanja podjetnika Timurja Mindiča v središču Kijeva odkrili obsežen arzenal orožja. Mindič, ki ga številni ukrajinski mediji označujejo za tesnega sodelavca in finančnega podpornika predsednika Volodimirja Zelenskega, je trenutno vpleten v kazenski postopek zaradi domnevne korupcije. Do odkritja orožja je prišlo med hišno preiskavo, povezano z omenjenimi očitki o finančnih nepravilnostih. Preiskovalci so v bivalnih prostorih v nedeljo, 4. januarja, našli različne kose orožja, katerih izvor in namen uporabe še ugotavljajo. Čeprav uradni Kijev še ni podal obsežnejše izjave o povezavi med podjetnikom in državnim vrhom, poročanje medijev izpostavlja Mindičevo vlogo v preteklosti, ko naj bi bil ključni finančnik v poslovnem krogu sedanjega predsednika. Primer sproža dodatna vprašanja o korupciji v ukrajinskih gospodarskih in političnih strukturah sredi vojnega stanja.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Češki zunanji minister Petr Macinka je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Razlog za diplomatsko potezo so veleposlanikovi kritični odzivi na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure. Slednji je v svojem novoletnem nagovoru ostro nasprotoval financiranju nakupa orožja za Ukrajino z denarjem čeških davkoplačevalcev, vojno označil za nesmiselno ter vodstvo v Kijevu imenoval za hunto, ki naj bi bila vpletena v korupcijo. Veleposlanik Zvarič se je na Okamurove besede odzval s pozivom češki civilni družbi, kar je češka podpredsednica vlade in finančna ministrica Alena Schillerová označila za nedopustno prekoračitev diplomatskih pooblastil. Zunanje ministrstvo meni, da je bila reakcija ukrajinske strani neprimerna, zato želijo zadevo razjasniti na osebnem srečanju. Medtem so nekatere liberalne opozicijske stranke na Češkem zaradi spornih izjav že zahtevale odstop Okamure z mesta podpredsednika parlamenta, saj menijo, da njegove besede škodujejo češkim strateškim interesom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek predlagal imenovanje Mihajla Fedorova na položaj ministra za obrambo. Fedorov, ki trenutno zaseda položaj prvega namestnika predsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo, naj bi na tem mestu zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je pri predstavitvi kandidata izpostavil Fedorovove dosežke na področju digitalizacije in razvoja brezpilotnih letalnikov, ki so ključnega pomena za sodobno obrambo države. Predlagana menjava v vrhu obrambnega resorja sledi širšim vladnim spremembam, v okviru katerih je Šmihal, nekdanji premier, krajši čas vodil obrambno ministrstvo. Fedorov velja za tesnega zaveznika predsednika Zelenskega in je v preteklosti uspešno vodil pobude za tehnološko posodobitev ukrajinskih oboroženih sil. Njegovo imenovanje mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (vrhovna rada), kar pa naj bi bila glede na trenutna politična razmerja zgolj formalnost.

Vrhovno sodišče Venezuele je uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države po prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je s tem postala prva ženska na čelu države. Medtem ko jo nekateri vidijo kot 'pogumno borko' Madura, naj bi jo administracija Trumpa izbrala za zagotovitev varnega prehoda.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Osem držav članic skupine OPEK+, ki izvajajo prostovoljne omejitve proizvodnje nafte, je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdilo odločitev o ohranitvi trenutnih proizvodnih kvot tudi v februarju in marcu. Predstavniki držav so se za ta korak odločili zaradi sezonskih dejavnikov in z namenom zagotavljanja stabilnosti na svetovnem naftnem trgu. Odločitev pomeni, da se načrtovano postopno povečevanje črpanja nafte ponovno zamika. Prvotni načrt o povečanju proizvodnje je bil pripravljen že novembra lani, vendar so ga ministri zaradi razmer na trgu že večkrat zamaknili. Skupina osmih držav, v kateri imata ključno vlogo Savdska Arabija in Rusija, s tem ohranja previden pristop pri oskrbi trga s surovo nafto. Naslednji pregled tržnih razmer in morebitna prilagoditev kvot bosta izvedena na prihodnjih mesečnih srečanjih, ko bodo jasnejši podatki o spomladanskem povpraševanju.

Ukrajinski organi pregona so v stanovanju podjetnika Timurja Mindiča v Kijevu med preiskavo odkrili in zasegli večjo količino strelnega orožja. Po navedbah virov so preiskovalci v prostorih osebe, ki velja za tesnega sodelavca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, našli več nareznih karabink in češko pištolo, ki naj bi bila podeljena kot častno priznanje. Mindič se je v središču pozornosti znašel ne le zaradi orožja, temveč tudi zaradi svoje domnevne vpletenosti v korupcijske škandale. Preiskava se osredotoča na izvor in legalnost posesti najdenega orožja v času, ko se država spopada z notranjimi varnostnimi izzivi. Incident sproža vprašanja o privilegijih in odgovornosti oseb iz najožjega kroga političnega vrha v Kijevu.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Ameriški igralec in oskarjevec Leonardo DiCaprio se ni mogel udeležiti gala koncerta na mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu. Njegovo odsotnost so povzročile stroge omejitve v letalskem prometu, ki so jih pristojni organi uvedli po ameriški specialni operaciji, usmerjeni v zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nenadnih varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora so številni poleti, vključno s tistim, na katerem bi moral biti hollywoodski zvezdnik, ostali na tleh. Dogodek v Kaliforniji je tako minil brez enega svojih najpomembnejših gostov, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom stopnjujejo zaradi poskusa aretacije venezuelskega voditelja s strani ameriških sil.