Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov se je po daljšem obdobju ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju prvič pojavil v javnosti z opazno palico za hojo. Voditelj je posnetek svojega obiska na odprtju nove šole hafizov v vasi Novi Šaroj objavil na svojem uradnem kanalu na platformi Telegram. Na posnetku je razvidno, da se Kadirov pri hoji opira na palico, kar so nemudoma izpostavili številni neodvisni mediji in opazovalci. Njegov javni nastop sledi seriji poročanj o domnevni hospitalizaciji in kritičnem zdravstvenem stanju, ki so se v preteklih tednih širila po družbenih omrežjih in nekaterih medijskih kanalih. Čeprav so čečenske oblasti te navedbe vztrajno zanikale, je uporaba palice ob prvem javnem nastopu ponovno sprožila razprave o resničnem stanju njegovega zdravja. Kadirov v objavi same palice ali morebitnih zdravstvenih težav ni neposredno komentiral, temveč se je osredotočil na pomen nove izobraževalne ustanove za regijo.

Pripadniki ruskih oboroženih sil so na bojišču izvedli nenavadno akcijo, v kateri so ukrajinskim položajem na prvi bojni črti poslali dron, ki je nosil novoletno jelko. O dogodku so v nedeljo, 4. januarja, poročali ruski vojni dopisniki preko kanala na družbenem omrežju Telegram. Po dostopnih informacijah je šlo za simbolično gesto oziroma specifično obliko psihološkega delovanja v času praznikov. Incident se je zgodil v času trajajočih spopadov, kjer obe strani redno uporabljata brezpilotne letalnike za različne namene. Tokratna uporaba drona za dostavo novoletnega simbola namesto bojnega tovora izstopa kot redek primer nekonvencionalne dejavnosti na fronti. Poročilo o dogodku se je hitro razširilo po ruskih medijskih kanalih, ki so akcijo označili za posebno novoletno darilo nasprotniku.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je bila posredovana po tem, ko je Švica sprožila mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. Grška diplomacija je potrdila pripravljenost svojih specializiranih zdravstvenih ustanov za sprejem najhuje poškodovanih bolnikov, kar predstavlja pomemben korak v mednarodnem sodelovanju ob tej nesreči. Medtem ko se švicarske oblasti spopadajo z logističnimi izzivi zdravljenja več kot sto poškodovanih, preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto žrtev. Po uradnih podatkih je v požaru, ki naj bi ga povzročile prskalice v zaprtem prostoru, umrlo najmanj 40 ljudi. Identifikacija trupel poteka počasi, kar po besedah uradnikov predstavlja nevzdržno čakanje za svojce pogrešanih. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer se je novoletno praznovanje spremenilo v eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostritvijo retorike na mednarodnem in domačem prizorišču. V nedavnih izjavah je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je kot pogoj za neukrepanje navedel zahtevo, da podpredsednica Delcy Rodríguez deluje v skladu z interesi Washingtona. Pojavili so se tudi očitki, da predsednik vprašanje Venezuele izkorišča za odvračanje pozornosti javnosti od razkritij v povezavi z datotekami pokojnega Jeffreyja Epsteina. Hkrati je Trump na družbenem omrežju Truth Social sprožil oster verbalni napad na ameriškega igralca Georga Clooneyja in njegovo ženo Amal. Kritiziral je njuno odločitev, da pridobita francosko državljanstvo, in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Predsednik je Clooneyju očital, da je izkoristil politiko za lastno promocijo, njegovo filmsko kariero pa označil za povprečno. Ta nenavadna poteza je dodatno razburkala ameriško javnost v času, ko se administracija spopada z resnimi diplomatskimi in pravosodnimi izzivi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je konec decembra 2025 odločno zavrnil ultimat, ki mu ga je postavil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je Washington od Madura zahteval, da prostovoljno zapusti svoj položaj in državo, pri čemer mu je bilo ponujeno zatočišče v Turčiji. Diplomatska zahteva je vključevala pogoj, da Maduro odide v izgnanstvo, s čimer bi se končala dolgotrajna politična kriza v Venezueli, vendar se je venezuelski voditelj odločil za ohranitev oblasti. Zavrnitev ultimata dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom, ki so že vrsto let napeti zaradi sankcij in obtožb o nedemokratičnem vladanju. Donald Trump je s to potezo nakazal neposrednejši pristop k reševanju vprašanja venezuelskega režima, medtem ko Madurova odločitev potrjuje njegovo neomajnost kljub mednarodnim pritiskom. Turčija, ki je bila omenjena kot destinacija za izgnanstvo, sicer ohranja relativno tesne gospodarske stike z Venezuelo, vendar se v proces uradno ni vključila kot posrednica.

Ameriški minister za promet Sean Duffy je prek družbenega omrežja X sporočil, da so Združene države Amerike uradno preklicale omejitve za polete ameriških letalskih družb v zračnem prostoru nad Karibskim morjem. Ukrep, ki je neposredno vplival na letalske povezave z Venezuelo, je nehal veljati danes ob 6. uri po srednjeevropskem času (08:00 po moskovskem času). S tem se po navedbah ameriškega ministrstva za promet v celoti vzpostavlja normalen zračni promet na tem območju. Odločitev o sprostitvi zračnega prostora sledi obdobju strogih omejitev, ki so bile uvedene zaradi varnostnih in političnih razlogov. Preklic prepovedi bo letalskim prevoznikom omogočil optimizacijo poti in ponovno vzpostavitev rednih linij, kar je ključnega pomena za regionalno mobilnost. Ameriška administracija je s tem korakom nakazala spremembo v izvajanju nadzora nad civilnim letalstvom v regiji, kar bi lahko vplivalo tudi na širše diplomatske odnose v latinskoameriškem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Grčija je preko mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite ponudila pomoč pri oskrbi oseb z opeklinskimi poškodbami, ki so bile ranjene v uničujočem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Švicarske oblasti so se na države članice Evropske unije obrnile s prošnjo za specializirano medicinsko pomoč, potem ko je v novoletnem požaru življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Po navedbah diplomatskih virov je Atene k odzivu spodbudila resnost situacije v tamkajšnjih bolnišnicah. Preiskovalci v Crans-Montani medtem nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije trupel. Kot poročajo švicarski uradniki, je proces zamuden, kar za svojce, ki čakajo na potrditev informacij o svojih bližnjih, predstavlja neznosno breme. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so tragedijo povzročile kresničke, ki so jih uporabljali med praznovanjem v nabito polnem baru Le Constellation. Ogenj se je zaradi vnetljivih materialov in panike v prostoru razširil izjemno hitro, kar je botrovalo visokemu številu žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.