APDEJT.si

Aleko Elisashvili, eden od voditeljev stranke "Močna Gruzija", je odločitev opozicije za bojkot lokalnih volitev označil za "rusko posebno operacijo". Poudaril je, da ta bojkot ni bil spontan, temveč skrbno premišljen. Elisashvili je priznal, da je opozicija storila vrsto strateških napak in ni uspela prepričati državljanov, da bi se udeležili volitev. Po njegovem mnenju bi morali analizirati celotno obdobje in si priznati napake.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil izpuščen iz zapora La Santé v Parizu, potem ko je pritožbeno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, ki je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo moral počakati na pritožbeno obravnavo na prostosti. Sodišče mu je prepovedalo stike z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom in zapustitev države.

V Rusiji so sprejeli zakon, ki uvaja globe za uporabo kriptovalut kot plačilnega sredstva. Kazni naj bi začele veljati s 1. januarjem 2026. Državna duma bo jeseni razpravljala o predlogu zakona, ki predvideva globe za fizične osebe. Poleg tega so v jutranjem pregledu novic izpostavili tudi zgodnejši začetek veljavnosti zakona o platformnem gospodarstvu, pričakovano znižanje ključne obrestne mere ter objavo seznama bank in podjetij, ki jih je EU uvrstila na seznam omejitev.

Ruska državna duma je sprejela zakonodajo, ki iskanje in dostopanje do 'ekstremističnih materialov' – vključno z uporabo storitev VPN – opredeljuje kot prekršek. Za posameznike je predvidena globa med 3.000 in 5.000 rubljev. Zakon je bil sprejet v tretjem in zadnjem branju in spreminja zakon o upravnih prekrških (KoAP).

Vodja Komiteja Državne dume za informacijske tehnologije, Sergej Bojarski, je izjavil, da bodo v Državni dumi spremljali izvajanje novih dopolnitev zakona o globah za iskanje ekstremističnih materialov. Bojarski je zatrdil, da bodo pozorno spremljali morebitne "izkrivljene" interpretacije in uporabo zakona. Državna duma je sprejela v tretjem branju dopolnitev upravnega zakonika Ruske federacije z novim členom 13.53, ki se nanaša na iskanje in pridobivanje dostopa do "namenoma ekstremističnih materialov".

Vladimir Putin je podpisal vrsto zakonov, med drugim zakon, ki uvaja upravno odgovornost za "namerno" iskanje ekstremističnega gradiva na internetu, tudi z uporabo VPN-jev. Podpisal je tudi zakon o zvišanju državnih dajatev za lastnike avtomobilov in o pravici do kreditnih počitnic za samozaposlene.

Rusija je začela omejevati nekatere klice v aplikacijah Telegram in WhatsApp od 11. avgusta. Uporabniki poročajo o težavah z zvokom ali pa zvok sploh ne deluje. Ruske oblasti trdijo, da podjetji ne delita informacij s policijo v primerih prevar in terorizma. Omejitve so del prizadevanj za večji nadzor nad internetom, platforme pa so obtožene tudi pomoči pri kriminaliteti in "ekstremističnih" aktivnostih.

Podatki ruskega finančnega ministrstva za oktober kažejo na zaskrbljujoč trend za Kremelj: prihodki od nafte in plina so se v primerjavi z lanskim letom zmanjšali za 27 odstotkov in znašajo 889 milijard rubljev.

Nekdanji minister Kuleba predlaga preiskavo o dezinformacijah glede ruskih namer pred invazijo na Ukrajino, vključno z možnimi obtožbami o državni izdaji. Medtem je v starosti 87 let umrl Dick Cheney, vpliven ameriški politik, ki je služil kot podpredsednik ZDA. Njegova kariera je bila polna kontroverznosti, vplival pa je tudi na dogodke, kot sta vojna v Iraku in situacija v Ukrajini.

Ameriški državni sekretariat je sporočil, da so preklicali vize šestim tujim državljanom, ki so na družbenih omrežjih objavili komentarje, v katerih so slavili smrt desničarskega aktivista Charlieja Kirka. Oblasti so odločitev sprejele po pregledu njihovih objav na družbenih medijih.

Po skoraj šestih tednih blokade je ameriški senat sprejel prehodni proračun, ki velja do konca januarja. To povečuje verjetnost konca delne ustavitve vladnih služb v ZDA. Za dokončno potrditev so potrebni še nadaljnji koraki.

Pariško tožilstvo je zahtevalo izpust nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pod sodnim nadzorom, kar je sodišče kasneje odobrilo. Sarkozy je bil v zaporu 21 dni zaradi obsodbe v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Sodišče mu je prepovedalo komunikacijo s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Sarkozy se je vrnil na svoj dom v Parizu.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, potem ko je sodišče odločilo, da lahko sojenje v pritožbenem postopku proti obsodbi zaradi korupcije čaka na prostosti. Sarkozy je bivanje v zaporu označil za "izčrpavajoče" in "nočno moro". Sojen je bil zaradi "zločinske zarote".

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, kjer je prestajal petletno kazen zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pritožbeno sodišče v Parizu je odločilo, da bo lahko sojenje v zvezi z libijsko afero čakal na prostosti, vendar pod določenimi pogoji, vključno s prepovedjo zapuščanja države in srečevanja z ministrom za pravosodje. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »izčrpavajoče« in »nočno moro«.

Pritožbeno sodišče v Parizu je odobrilo pogojni izpust nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil v zaporu La Sante od 21. oktobra. Sodišče je sprejelo zahtevo za njegovo izpustitev ob sodnem nadzoru, približno tri tedne po začetku prestajanja petletne zaporne kazni zaradi vpletenosti v kriminalno združbo.

Real Madrid in A22 Sports Management sta od UEFA zahtevala več kot štiri milijarde evrov odškodnine zaradi preprečitve ustanovitve Superlige. Zahtevo so podali po pravnem uspehu pobudnikov sporne Superlige.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski naj bi po poročanju medijev zavrnil reformo protikorupcijskih organov, kot sta Nacionalno protikorupcijsko biro Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP). Ta odločitev naj bi sledila izrazitemu nezadovoljstvu tako v Ukrajini kot med mednarodnimi partnerji, zlasti državami G7. Dogodek, kjer naj bi veleposlanike držav G7 zadržali dva uri brez dostopa do telefonov, je še dodatno zaostril napetosti. Politico poroča, da je bil Zelenski pod pritiskom ukrajinske javnosti in mednarodne skupnosti, kar naj bi ga prisililo k umiku predlaganega zakona, ki bi omejil pooblastila omenjenih protikorupcijskih institucij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila glede novega zakona, ki naj bi omejil neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Podobno je Estonija izrazila svojo zaskrbljenost, saj naj bi zakon omenjena ključna protikorupcijska organa podredil Uradu generalnega državnega tožilca, kar bi lahko vplivalo na njuno samostojnost.

Ukrajinska varnostna služba SBU in urad generalnega tožilca sta 21. julija sprožila »specialno operacijo za nevtralizacijo ruskega vpliva na Nacionalni protikorupcijski urad (NABU)«. Poročali so, da so aretirali uradnika NABU, ki naj bi pomagal svojemu očetu z ruskim državljanstvom pri prodaji konoplje v Dagestan. Preiskave so potekale v uradih NABU in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP), kjer so zasegli gradivo, povezano z preiskavami proti bližnjemu krogu predsednika Volodimirja Zelenskega.

Ruski FSB je poskušal izvesti atentat na poveljnika Sergija Filimonova iz enote "Da Vincijevi volkovi" z uporabo prevaranega veterana ATO, ki je mislil, da dela za ukrajinsko obveščevalno službo, vendar je SBU to preprečila. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obiskal podjetje v kijevski regiji, ki proizvaja elektroniko in občutljive komponente za rakete, drone in varne komunikacije, kjer je poudaril napredek pri proizvodnji pametnega orožja.