Predsednik Trump je izjavil, da so ZDA napadle in uničile pomol v Venezueli, ki naj bi se uporabljal za nakladanje drog na plovila. Ta napad označuje preusmeritev ameriških prizadevanj s pomorskih na kopenske cilje v boju proti narkotikom. Natančnejših informacij o morebitnih žrtvah ali škodi venezuelske oblasti niso posredovale.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem zagrozil Hamasu in Iranu ter Izraelu obljubil podporo. Izrael in ZDA sta se dogovorila, da bosta Hamasu dala dva meseca časa za razorožitev. Trump je pohvalil Izrael zaradi spoštovanja prekinitve ognja v Gazi in spodbudil Netanjahuja k prehodu v drugo fazo.

Po srečanju z Netanjahujem je Trump ponovil grožnje Iranu glede morebitnih novih ameriških napadov, če bo ta obnovil jedrski ali raketni program. Kremelj je pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti. Trump je podprl Netanjahujevo politiko v Gazi, Iranu in drugod.

Bolgarija bo 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko bo svojo nacionalno valuto lev zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Država je po poročilih uradno izpolnila zahtevane ekonomske kriterije Evropske unije, kar ji omogoča polnopravno integracijo v monetarno unijo. Ta korak označuje pomemben mejnik v bolgarski gospodarski in politični zgodovini, saj se država poslavlja od leva in se tesneje povezuje z gospodarstvi ostalih članic EU. Prehod na evro je rezultat dolgotrajnih prizadevanj bolgarskih oblasti pri stabilizaciji javnih financ in izpolnjevanju konvergenčnih meril. Z vstopom v evrsko območje se pričakuje zmanjšanje transakcijskih stroškov, izboljšanje investicijskega okolja in večja finančna stabilnost države. Čeprav so se v preteklosti pojavljali izzivi pri obvladovanju inflacije, so najnovejše ocene potrdile pripravljenost Bolgarije na prevzem skupne valute.

Khaleda Zia, prva premierka Bangladeša, je umrla v starosti 80 let. Njena rivalstvo s Sheikh Hasino je desetletja zaznamovalo bangladeško politiko. Bangladeška vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar naj bi se udeležil njenega pogreba.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Premirje med Tajsko in Kambodžo na spornem mejnem območju ostaja v veljavi, vendar je uradni Bangkok zaradi obtožb o kršitvah dogovora odložil načrtovano izpustitev 18 zajetih kambodških vojakov. Tajske oblasti so odločitev utemeljile s trditvami, da je Kambodža kršila pogoje premirja z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki so preletavali obmejno območje. Čeprav so se neposredni spopadi, ki so v preteklih dneh zahtevali številna življenja, ustavili, ostajajo odnosi med državama močno zaostreni. Zastoj pri prenosu ujetnikov predstavlja nov izziv za diplomatska prizadevanja, ki sta jih v preteklem tednu spodbujali Malezija in Kitajska. Tajska stran vztraja, da bo izpustitev vojakov izvedla šele, ko bo prepričana v popolno spoštovanje vseh določil o prekinitvi ognja. Kambodža se na zadnje obtožbe o uporabi dronov še ni uradno odzvala, so pa v preteklosti že večkrat zavrnili tajske navedbe o kršitvah na terenu. Situacija na meji tako ostaja nepredvidljiva, kljub načelnemu dogovoru o mirnem reševanju spora.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Gibanje Samoodločba (Vetevendosje - VV) pod vodstvom dosedanjega premierja Albina Kurtija je na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu doseglo prepričljivo zmago. Po preštetih glasovih je stranka prejela približno polovico vseh glasov, kar Kurtiju omogoča hitro sestavo nove vlade. Zmaga prihaja po daljšem obdobju politične nestabilnosti in blokad, ki so državo hromile od neuspešnih poskusov oblikovanja vlade v novembru 2025. Kurti je v svojem nagovoru napovedal, da se bo takoj lotil oblikovanja stabilne izvršilne oblasti, ki bo imela polna pooblastila za izvajanje reform. Volilni izid po mnenju analitikov odpira pot do končanja enoletnega političnega zastoja v državi. Nova vlada bo poleg notranjih reform usmerjena tudi v prizadevanja za odpravo sankcij Evropske unije, ki so bile proti Prištini uvedene zaradi preteklih napetosti na severu države. Visoka volilna podpora Kurtijevi stranki zagotavlja močan mandat za nadaljevanje pogajanj z mednarodno skupnostjo in reševanje odprtih vprašanj s Srbijo, kar ostaja ključni pogoj za nadaljnjo evroatlantsko integracijo Kosova. Predčasne volitve so bile nujne po tem, ko parlamentu v predhodnih mesecih ni uspelo potrditi nove vlade, kar je povzročilo ustavno in politično krizo.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.