V bližini turškega mesta Hopa so ribiči v Črnem morju odkrili brezpilotno plovilo. Plovilo je po prvih ocenah enakega modela kot tisto, ki so ga našli leta 2025 v bližini kraja Çarşıbaşı pri Trabzonu. Oblasti preiskujejo izvor in namen plovila.
Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.
Združene države Amerike so se dogovorile z Južno Korejo o olajšanju vizumskih pravil za južnokorejske državljane, ki delajo na ameriških investicijskih projektih. ZDA bodo omogočile začasne vizume in odprle nove poti za pošiljanje delavcev. Ustanovljena bo tudi posebna enota v Seulu za obravnavo vizumskih vprašanj korejskih podjetij, ki vlagajo v ZDA. Dogovor je bil dosežen po nedavnem raciji na priseljence, ki je sprožila vprašanja o verodostojnosti ZDA kot investicijske partnerice. Kang Kyung-wha je bila uradno imenovana za južnokorejsko veleposlanico v ZDA.
Izraelska policija je aretirala nekdanjo glavno vojaško odvetnico Jifat Tomer-Jerušalmi zaradi suma uhajanja posnetka zlorabe palestinskega zapornika. Po aretaciji naj bi poskušala storiti samomor. V preiskavi je bil aretiran tudi upokojeni polkovnik Matan Solomesh.
Tajfun Kalmaegi je povzročil poplave v osrednjem delu Filipinov, pri čemer je umrlo najmanj 26 ljudi. Na stotine tisoč ljudi je bilo razseljenih.
Severna Koreja je zavrnila južnokorejske pozive k denuklearizaciji Korejskega polotoka. Pod zunanji minister Pak Myong-ho je izjavo označil za "prazne sanje", s čimer je ponovno potrdil status Severne Koreje kot jedrske sile. Izjava je bila objavljena pred srečanjem Lee-Xi, na katerem naj bi razpravljali o regionalni varnosti in miru.
Ob obletnici umora voditelja Hezbolaha, Hassana Nasrallaha, je njegov naslednik Naim Qassem poudaril, da se skupina ne bo razorožila. Qassem je na slovesnosti v spomin na Nasrallaha, ki ga je pred letom dni ubil Izrael, dejal, da Hezbolah še vedno drži položaje blizu Izraela in posvaril pred kakršnim koli načrtom za razorožitev skupine. Hezbolah je obljubil, da se bo upiral izraelski agresiji.
Pakistan je izrazil, da ne želi nadaljnjega zaostrovanja odnosov z Afganistanom, vendar pričakuje, da bodo talibanske oblasti v Afganistanu ukrepale proti militantnim skupinam, ki delujejo na afganistanskem ozemlju. Tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je poudaril, da je afganistanska vlada priznala prisotnost skupin, kot je Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), na svojem ozemlju. Po pogovorih je bila prekinitev ognja med Pakistanom in Afganistanom podaljšana. Pakistan upa na pozitiven izid naslednjega kroga pogovorov s Kabulom, ki se bo začel 6. novembra. Medtem je generalni direktor ISPR Lt Gen Ahmed Sharif Chaudhry ponovil, da bo vsak zunanji napad na Pakistan srečal z odločnim in ostrim odgovorom.
V Katmanduju so protestniki kljub policijski uri zažigali vladne urade in domove politikov. Vojska je patruljirala po ulicah, saj je država doživljala najhujše nemire v zadnjih desetletjih. Protesti so bili usmerjeni proti politikom in vladnim uradom, premier Oli pa naj bi pobegnil iz države. Po odstopu premierja Olija se je Nepal znašel v novi ustavni in politični krizi.
Število smrtnih žrtev potresa na severu Afganistana je naraslo na najmanj 20, število poškodovanih pa na 320. Potres z magnitudo 6,3 je prizadel severni del države, predvsem provinco Samangan.
Ahmet Büyükgümüş, podpredsednik stranke AK Parti, je poudaril odločenost Turčije v boju proti terorizmu. Izjavil je, da se bo turški parlament posvetil izkoreninjenju terorizma in da teroristi nimajo druge izbire, kot da se razorožijo. Büyükgümüş je zatrdil, da boj proti terorizmu v Turčiji ni bil nikoli prekinjen.
Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je poudaril, da je to prvi takšen primer na ozemlju Nata. Rusija je zanikala, da bi Poljska predložila dokaze o sestreljenih ruskih dronih nad njenim ozemljem, Belorusija pa je dejala, da so droni tja zašli po nesreči.
Po incidentih z neznanimi droni nad letališčem v Koebenhavnu, ki so za štiri ure prekinili letalski promet, je Danska obsodila "resen napad" na svojo infrastrukturo. Rusija je zanikala vpletenost, pri čemer je izjavila, da so obtožbe neutemeljene. General Jérôme Pellistrandi je opozoril na delno nemoč Nata v takšnih situacijah. Incidenti so se zgodili tudi v Oslu.
Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.
Poljska agencija za navigacijske službe je na zahtevo operativnega poveljstva oboroženih sil od 10. septembra do 9. decembra 2025 omejila zračni promet vzdolž meje z Ukrajino in Belorusijo. Rusija je zavrnila izjave Poljske in drugih evropskih držav o sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko kot "nič novega". Vladimir Putin je opozoril zahodne zaveznike Ukrajine pred pošiljanjem tujih vojakov v Ukrajino, rekoč, da bi to imelo hude posledice.
Poljska je sporočila, da je s pomočjo zaveznikov iz Nata sestrelila več ruskih dronov, ki so vstopili v njen zračni prostor. Zelenski je izjavil, da je nad poljskim zračnim prostorom morda letelo okoli 20 ruskih dronov, kar je podpredsednica ZDA Kamala Harris označila za opozorilo Zahodu. Incident je prekinil zračni promet in povzročil napetosti v regiji. Nato je poslal lovska letala, da bi sestrelila ruske drone. Bolgarski predsednik Rumen Radev je opozoril, da lahko kršitev poljskega zračnega prostora nevarno zaostri napetosti med Rusijo in Natom.
Turški minister za obrambo Yaşar Güler je obiskal Konyo, kjer se je udeležil 8. srečanja dobaviteljev obrambne industrije in opravil preglede naložb v obrambni sektor.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je med srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši poudaril, da je Turčija že plačala za bojna letala F-35, a jih še ni prejela. Erdoğan je izjavil, da Turčija aktivno spremlja situacijo in pričakuje izpolnitev dogovora.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.
Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, ker ni uspel doseči podpore vlade za strožje sankcije proti Izraelu zaradi njegovega napada na Gazo. Njegove poskuse za dodatne ukrepe proti Izraelu so blokirali koalicijski partnerji.