APDEJT.si

Rusija je ponovila, da so varnostna jamstva za Ukrajino nesprejemljiva in nevarna za Evropo. Hkrati je izrazila pripravljenost za delo na zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, vendar pod pogojem, da ta ostane nenuklearna, nevtralna in ne vstopi v vojaške bloke. Rusija je tudi zavrnila vsakršno tuje posredovanje v Ukrajini. Zelenski meni, da bo izid vojne v Ukrajini določil vzhodno mejo Evrope, kot primer uspešnega razvoja pa je navedel Južno Korejo.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje Zapad-2025, ki potekajo na Natovi meji. Poljska je zaradi teh vaj zaprla svojo mejo z Belorusijo v obe smeri.

Na Kitajskem je potekala vojaška parada, ki so se je udeležili številni svetovni voditelji, med njimi indonezijski predsednik Prabowo Subianto, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da se svet nahaja na prelomnici med mirom in vojno.

Izraelska vojska je sporočila, da je bil napad na bolnišnico v Han Junisu v Gazi usmerjen na kamero, ki jo upravlja Hamas, kar pa bolnišnica zanika. Vojska je tudi sporočila, da je ubila Mahmuda al Aswada, poveljnika Hamasa v zahodni Gazi. Poleg tega so izraelske sile prestregle raketo, izstreljeno iz Jemna, kar je sprožilo sirene v osrednjem Izraelu.

Izraelska vojska je izdala nova navodila za prisilno razselitev prebivalcev več sosesk v mestu Gaza, saj načrtuje skorajšnji napad na stavbo, ki naj bi vsebovala infrastrukturo Hamasa. Prebivalce pozivajo k evakuaciji proti jugu, v Khan Yunis, ki je označen kot "humanitarno območje". Hkrati so se v Tel Avivu zbrali protestniki, ki pozivajo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pritisne za konec vojne v Gazi in zagotovi izpustitev talcev. Izraelska vojska je nad Gazo odvrgla letake z navodili za evakuacijo proti jugu.

Donald Trump je ponovil prepričanje, da bo dosegel mir v Ukrajini. Vladimir Putin je dejal, da sta s Trumpom v dobrih odnosih in pohvalil njegov smisel za humor. Trump je izrazil optimizem glede rešitve konflikta, vendar je priznal, da Ukrajina morda še ni pripravljena na mir.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.

Kim Jong-un je v Pjongjangu vodil slovesnost v čast vojakom, ki so se borili v Ukrajini na strani Rusije, in se spomnil ubitih. 101 vojak je bilo počaščenih kot herojev. Državni mediji so poročali o srečanju Kima z visokimi častniki, ki so se vrnili iz Rusije, kar je sprožilo ugibanja o koncu severnokorejske vojaške intervencije.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Izrael je izstrelil nov vohunski satelit, s čimer je sporočil sovražnim državam o svojih obveščevalnih zmogljivostih. Vojska je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu.

V prestolnici Katarja, Dohi, je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bile tarča stavbe, povezane z gibanjem Hamas. Po poročilih različnih medijev, vključno z AFP, Sabreen News in RIA Novosti, so bili slišani udari v središču mesta, vidno pa je bilo tudi dim. Reuters poroča, da naj bi Izrael izvedel napade na politično vodstvo Hamasa.

Spletna stran honestreporting.com kritizira poročanje tujih medijev o terorističnem napadu na križišču Ramot v severnem Jeruzalemu, pri čemer izpostavlja domnevno napačno lociranje napada v bližini naselbin in dvom o njegovi teroristični naravi. Poudarjajo, da pri namernih terorističnih dejanjih, usmerjenih v nedolžne civiliste, ne bi smelo biti moralne dvoumnosti. Hkrati pa je v Veliki Britaniji policija aretirala skoraj 900 ljudi, ker so izrazili podporo skupini Palestine Action, ki jo je London označil za teroristično organizacijo. Britanska zakonodaja prepoveduje izražanje naklonjenosti tej skupini.

Ukrajinski droni so ponoči napadli Rostov na Donu v Rusiji, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje, med njimi otrok. Poškodovanih je bilo več zgradb, izbruhnilo je več manjših požarov, evakuiranih pa je bilo več kot 300 ljudi. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sistemi zračne obrambe sestrelili 13 ukrajinskih dronov.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pripravljenost za postopno zmanjšanje prisotnosti izraelske vojske v Libanonu, pod pogojem, da Beirut uresniči načrt o razorožitvi pro-iranske skupine Hezbolah. Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Yadlin je izjavil, da je Netanyahujeva prioriteta lastno politično preživetje in ne varnost Izraela. Poleg tega se bo izraelski varnostni kabinet sestal, da bi razpravljal o ponovni vzpostavitvi pogajanj s Hamasom.

Po strelskem napadu v Jeruzalemu je Izrael zaostril kolektivno kaznovanje na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uničevanjem domov palestinskih napadalcev. Ukinili so tudi dovoljenja za delo stotinam sorodnikov palestinskih napadalcev. V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 35 Palestincev.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

V javnost je pricurljal načrt ameriške vlade, ki predvideva, da bi ZDA po koncu vojne deset let upravljale območje Gaze. Cilj je območje preoblikovati v tehnološko in turistično središče, kar pa bi zahtevalo preselitev celotnega palestinskega prebivalstva. Po poročanju Washington Posta naj bi bil načrt krožil znotraj administracije bivšega predsednika Trumpa.

Nato je napovedal začetek operacije "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odziv na vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske. Cilj operacije je okrepiti varnost in obrambo vzhodnega krila zavezništva. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, in vrhovni poveljnik Nata za Evropo, ameriški general Alexus G. Grynkewich, sta na tiskovni konferenci uradno naznanila začetek operacije.