APDEJT.si

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga na njunem prvem srečanju v Južni Koreji. Srečanje je potekalo ob robu vrha APEC, kjer sta se Peking in Washington dogovorila za premirje v trgovinski vojni. Predsednik Xi je s tem obiskom skušal oživiti regionalne odnose.

Ankara Valiliği je zaradi povečanega tveganja gozdnih požarov do 30. avgusta prepovedala dejavnosti piknikiranja z odprtim ognjem, vključno z žarjenjem na mangal.

Turčija in Indonezija sta na Mednarodnem sejmu obrambne industrije (IDEF) 2025 v Istanbulu zaključili zgodovinski dogovor o prodaji 48 bojnih letal KAAN. Projekt KAAN, ki ga je vodilo Predsedstvo obrambne industrije in razvilo podjetje Turkish Aerospace Industries (TUSAŞ), predstavlja pomemben korak v sodelovanju med državama na področju obrambe. Sporazum vključuje dobavo 48 letal, kar potrjuje močne obrambne vezi med Turčijo in Indonezijo.

Turčija je na mednarodnem sejmu obrambne industrije IDEF 2025 v Istanbulu predstavila svojo najnovejšo in najmočnejšo konvencionalno letalsko bombo GAZAP. Gre za novo 970-kilogramsko (2.000 funtov težko) letalsko bombo, ki je bila opisana kot najučinkovitejše turško konvencionalno strelivo.

Nizozemska radiotelevizija Avrotros je bojkot utemeljila z resnimi kršitvami svobode tiska. Irska je postala zadnja država, ki je zagrozila z bojkotom. Angus Robertson se je pridružil pozivom, naj Velika Britanija bojkotira Evrovizijo zaradi sodelovanja Izraela.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na slovesnosti v kompleksu ASELSAN Gölbaşı poudaril, da bo Turčija s sistemom Çelik Kubbe dosegla novo raven v zračni obrambi. Slovesnost je vključevala predajo sistema Çelik Kubbe, odprtje novih objektov in polaganje temeljnega kamna za tehnološki center Oğulbey. Erdoğan je izpostavil, da gre za zgodovinski dan za ASELSAN in za eno največjih obrambnih naložb v zgodovini republike, vredno 460 milijonov dolarjev.

Iran je ostro obsodil poskus Velike Britanije, Nemčije in Francije za ponovno uvedbo sankcij ZN v okviru jedrskega sporazuma iz leta 2015 in opozoril, da bi takšna poteza lahko ogrozila mednarodne inšpekcije v iranskih jedrskih objektih. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je omenjene države posvaril, da bodo "izgubile vse", če bodo vztrajale pri ponovni uvedbi sankcij.

Izrael je sporočil, da je dron, izstreljen iz Jemna, zadel dvorano za prihode na letališču Ramon blizu mesta Eilat. Zaradi incidenta so začasno ustavili lete. Izraelska vojska preiskuje strmoglavljenje drona. Jemen se glede operacije in njenih podrobnosti še ni oglasil. V Gazi je izraelska vojska porušila še eno visokoraslo stavbo, v kateri so bili razseljeni Palestinci, in pozvala ljudi, naj se premaknejo proti jugu.

Belgijski minister za obrambo in zunanjo trgovino Theo Francken je med sejmom IDEF 2025 pohvalil Turčijo kot "modro in močno zaveznico" v zvezi NATO ter poudaril njen širši regionalni diplomatski vpliv in podporo miru v Ukrajini. Francken je izpostavil turško vlogo pri obrambnih inovacijah in njen veliki obrambni potencial, s čimer je potrdil njeno naraščajoči pomen na področju obrambe.

Azerbajdžanske obrambne firme so na mednarodnem sejmu obrambne industrije IDEF 2025 v Istanbulu izpostavile močno partnerstvo s Turčijo. Podjetja so pohvalila turški obrambni sektor in tesno sodelovanje s turškimi podjetji, pri čemer so poudarila edinstven, sosedski pristop, ki prinaša tako priročnost kot tudi možnosti za poglobitev povezav. Azerbajdžanski predstavniki so izrazili zadovoljstvo nad odnosi, ki se krepijo v obrambni industriji.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.