APDEJT.si

Ukrajina, Velika Britanija in Norveška bi lahko dostopale do nove evropske platforme za varno satelitsko komunikacijo IRIS², ki naj bi bila konkurenca Starlinku. Norveška je že v pogovorih o sodelovanju, medtem ko Ukrajina in Velika Britanija še nista sprejeli končne odločitve. Evropski komisar Andrius Kubilius je podprl sodelovanje omenjenih držav.

Ukrajina je uspešno začela prvič uvažati plin iz Azerbajdžana preko Transbalkanske plinske poti. Državna energetska družba Naftogaz je sklenila prvo pogodbo o nakupu s podjetjem SOCAR Energy Ukraine, hčerinskim podjetjem azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR. Prve testne dobave so strateško pomembne za pripravo Ukrajine na zimsko sezono 2025-2026, saj gre za uporabo novega plinskega koridorja za državo.

Latvijske oblasti niso dovolile vstopa štirim državljanom Češke, ki so se vračali domov iz Rusije. Omenjenim osebam, ki naj bi bile povezane s Komunistično partijo Češke in Moravske, so odrekli dovoljenje za prehod čez latvijsko ozemlje, kot poroča češki medij Novinky.

Tajska in Kambodža sta po tridnevnem obmejnem oboroženem konfliktu, ki je zahteval več kot 30 življenj, dosegli dogovor o začetku pogovorov o premirju. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da bosta državi nemudoma začeli mirovna pogajanja. Do zaostrovanja napetosti je prišlo na obmejnem območju med državama.

Članek s spletne strani Kyiv Post poroča o "preobratu" glede protikorupcijskih organov v Ukrajini, pri čemer predstavi izbor odzivov v evropskem in ukrajinskem tisku. Censor.net navaja New York Times in poroča, da bi lahko napad na protikorupcijska telesa Ukrajini povzročil izgubo dela pomoči Evropske unije zaradi problemov s korupcijo.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izjavila, da nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja več varnosti države. V intervjuju za nemški časnik je poudarila, da Avstrija razmišlja o opustitvi nevtralnega statusa in morebitnem vstopu v NATO, kar je posledica ruske zunanje politike in varnostnih skrbi.

EU je začela zmanjševati finančno pomoč Ukrajini, natančneje za 1,5 milijarde evrov iz skupnega sklada 4,5 milijarde evrov, zaradi vprašanj glede protikorupcijskih organov. Ta odločitev je bila povezana z zakonom o protikorupcijskih organih, pri čemer so oblasti EU navedle, da je izplačilo odvisno od doseganja standardov dobrega upravljanja. New York Times je te poteze označil za Zelenskijevo fiasko in neuspeh tedna, ki naj bi zmanjšal zaupanje in vplival na finančno podporo Kijevu.

Nekdanji član nemške desničarske stranke "Alternative za Nemčijo" (AfD), 22-letni Tim Schramm, naj bi več mesecev prostovoljno bojeval na strani Ukrajine. Schramm, ki je bil podpredsednik okrožnega odbora AfD v Wuppertalu, se je boril v ukrajinski vojski, zdaj pa mu grozi izključitev iz stranke. Nemški časnik Welt poroča, da naj bi mu zaradi sodelovanja v vojni grozili resni zapleti znotraj AfD.

Po poročanju RT.com je turški zunanji minister Hakan Fidan sporočil, da je bil v načelu dosežen dogovor o organizaciji vrha med voditeljema Rusije in Ukrajine v Turčiji. Ta novica sledi tretjemu krogu mirovnih pogajanj med državama, ki so potekala v Istanbulu. Fidan je pohvalil napredek v pogajanjih.

Ameriški State Department je obsodil odprtje kazenske preiskave v Franciji proti družbeni mreži X (nekdaj Twitter), ki je v lasti Elona Muska. Francija sumi družbo X vpletanja v tuje dejavnosti, ZDA pa potezo vidijo kot cenzuro.

Poljski premier Tusk je izjavil, da NATO ocenjuje, da se Rusija pripravlja na napad na Poljsko do leta 2027, in pozval k pripravi Evrope na možne grožnje. Hkrati je ruski opozicijski voditelj Aleksander Morozov napovedal, da so vse prejšnje vezi med Moskvo in Bakujem zdaj v nevarnosti. General Ben Hodges pa je poudaril, da lahko Zahod dramatično vpliva na potek vojne med Rusijo in Ukrajino.

Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) trdi, da Rusija zavlačuje vrhunsko srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročilih naj bi ruski uradniki poskušali podaljšati pogajanja, medtem ko Rusija le navidezno izraža zanimanje za pogovore.

V okviru predsedniške pobude "Bring Kids Back UA" je bilo iz okupiranih regij vrnjeno štiri ukrajinskih otrok. Svetovalka vodje urada predsednika Ukrajine, Darija Zarivna, je potrdila vrnitev otrok na vlado nadzorovano ozemlje. Ta pobuda si prizadeva za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno odpeljani na ozemlja, ki jih zaseda Rusija.

Avstrijsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da napredek kandidatk pri boju proti korupciji določa tempo pristopnih pogajanj z EU. Posebej so izrazili zaskrbljenost nad sprejetjem zakona v Ukrajini, ki bi omejil pooblastila NABU in SAPO, ter poudarili pomen neodvisnosti protikorupcijskih teles. Po mnenju pravnikov omenjeni predsedniški predlog zakona sicer kaže na trajnost boja proti korupciji v Ukrajini, vendar pušča nekatere norme, kot so tiste v zvezi s prodorom v organe pregona, nedefinirane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskyy je podpisal zakona o podaljšanju vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi. Podaljšanje velja za obdobje 90 dni, začenši z 7. avgustom. Vladna odločitev bo vplivala na nadaljnje ukrepe v času trajajočega konflikta.

Po poročanju medijev naj bi k spremembi stališča Donalda Trumpa glede podpore Ukrajini pripomogel telefonski klic poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega k ameriškemu odposlancu Keithu Kellogg u. Klic naj bi sledil množičnemu ruskemu obstreljevanju Ukrajine 4. julija, med katerim je bila poškodovana tudi poljska ambasada v Kijevu. Sikorski naj bi Kellogga pozval k ponovni vzpostavitvi dobave orožja Ukrajini, pri čemer naj bi kot argument navedel nedavni napad na Kijev.

Gruzija in 40 drugih držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je 24. julija sprožilo postopek po moskovskem mehanizmu za preiskavo domnevnega mučenja, nečloveškega ravnanja in usmrtitev ukrajinskih vojnih ujetnikov s strani Rusije. Države so izrazile "hudo zaskrbljenost" nad verodostojnimi poročili, ki nakazujejo na razširjeno in sistematično ravnanje. Nizozemska je skupaj s 40 državami članicami OVSE prav tako napovedala začetek neodvisne preiskave teh dejanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskyy je izpostavil, da so se v Istanbulu pojavili signali o možnem srečanju med predstavniki Ukrajine in Rusije na najvišji ravni. Poudaril je potrebo po končanju vojne, ki bi se začelo s takim srečanjem, in potrebo po določitvi dnevnega reda za pogovore. Ti signali predstavljajo prvi premik v odnosih v daljšem obdobju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bodo ruski pogajalci začeli razpravljati o možnem srečanju s predsednikom Vladimirjem Putinom, ob tem pa je omenil tudi vlogo Donalda Trumpa pri posredovanju. Medtem je Kremlj sporočil, da se bodo potrudili izogniti splošni mobilizaciji, zlasti v velikih mestih, ter da naj bi se namesto tega zanašali na prihod deset tisočev Severnih Korejcev. Vendar pa Kremlj meni, da je neposredno srečanje med Putinom in Zelenskim malo verjetno pred avgustom, kot je predlagala Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je v pogovoru z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom povabil Nemčijo k sodelovanju pri pregledu zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost ukrajinskih protikorupcijskih organov. Ta poteza predstavlja obrat v politiki glede protikorupcijskih agencij, saj je Zelensky prej predstavil nov osnutek zakona, ki naj bi obnovil njihovo neodvisnost po prejšnjih ukrepih za omejevanje njihovih pooblastil.