APDEJT.si

Rusija je v noči na 31. julij masovno napadla Kijev z raketami in brezpilotnimi letali, pri čemer je zadela stanovanjske zgradbe. Med žrtvami in ranjenimi so tudi otroci. Ukrajinska zračna obramba je sestrelila večino od 317 zračnih napadalnih sredstev, vključno z udarnimi droni Shahed in raketami Iskander-K. Istega dne so ruske sile preprečile poskuse ukrajinske vojske, da bi z brezpilotnimi letali napadla objekte na ruskem ozemlju. Cilji napadov so bili v regijah Brjansk, Millerovo, Šatalovo in Primorsko-Ahtarsk.

Televizija Fox News je poročala, da so bili dokumenti o domnevnem ruskem vpletanju v ameriške volitve leta 2016 najdeni v tajni sobi v štabu FBI. Po navedbah vira naj bi FBI poskušal zažgati te dokumente, da bi razširil govorice o povezavah med Trumpom in Rusijo, z namenom pomoči Hillary Clinton.

Ruske sile so v zadnjem času uporabile raketne drone za napade na zaledje Ukrajine, kar po mnenju ukrajinskega vojaškega analitika Oleksandra Kovalenka kaže na morebitno spremembo v ruski strategiji vodenja brezpilotnega bojevanja. Čeprav je še prezgodaj za dokončne ocene, je pomembno preučiti namen in posledice. Ob tem so ruske sile izvedle številne napade, vključno z 50 zračnimi napadi in uporabo skoraj 1300 kamikaza dronov, predvsem na območju Pokrovsk. Ameriško poročilo vojske medtem navaja, da se ruska kampanja v Ukrajini opira na maso, improvizacijo in brutalnost, ne pa na profesionalno pripravljenost ali visoko tehnologijo. Ukrajina medtem kaže ambicije glede balističnih raket, saj izjave ministra Šmihala kažejo na rastoče zaloge raket.

Oboroženi napadalci so napadli vojaško bazo v vasi Dargo v departmaju Boulsa na severu Burkine Faso, pri čemer je bilo ubitih okoli 50 vojakov. Po poročanju agencije Associated Press, ki se sklicuje na lokalne vire, je bila baza izropana in požgana. V državi so nameščeni ruski vojaški inštruktorji, kar je potrdil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Dva ključna republikanska senatorja v ZDA sta predlagala zakonodajni osnutek, ki bi omogočil zaveznikom neposredno financiranje dobav ameriškega orožja in vojaške opreme Ukrajini. Pobuda, po poročanju The Wall Street Journal, predvideva ustanovitev posebnega sklada v Ministrstvu za finance ZDA, ki bi ga polnile evropske zaveznice Ukrajine. Ta predlog, poimenovan Peace Act, bi ustvaril trajen sklad za plačilo orožja za Ukrajino, kar bi omogočilo nadaljevanje ameriških dobav.

Nemčija je potrdila načrte za večmilijardne nakupe vojaške opreme, vključno z 20 lovci Eurofighter Typhoon, 3.000 oklepnimi vozili Boxer in do 3.500 bojnimi vozili pehote Patria. Nakupi so bili napovedani julija, pri čemer so bili viri Reuters, Bloomberg in Bild. Poleg tega so bila objavljena poročila, da bo Nemčija v letu 2025 soočena s proračunskim primanjkljajem v višini 170 milijard evrov, kar naj bi povzročilo varčevalne ukrepe na večini področij, razen pri obrambi in infrastrukturi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se zaključujejo dogovori s partnerji za pridobitev 400 milijonov evrov, namenjenih za drone, pri čemer naj bi sredstva Nizozemske ukrajinskim proizvajalcem prispela že ta teden. Poleg tega je ukrajinska vlada pripravila razširitev programa pogodbenega dela za mlade med 18. in 24. letom starosti, ki so motivirani za delo z droni v oboroženih silah. Program naj bi predstavila ukrajinska premierka Julija Sviridenko.

Vojaški analitik Denys Popovych je dejal, da bi izguba mesta Pokrovsk lahko Rusiji odprla pot do Dnipropetrovske regije, kar bi predstavljalo strateško pomemben premik v poteku vojne. Medtem se je v Ukrajini razvila politična kriza, povezana z novim protikorupcijskim zakonom, ki ga bo parlament obravnaval 31. julija. Zakon je bil pripravljen za odpravo škode prejšnje zakonodaje in bi lahko vplival na vojna prizadevanja.

Ruska jedrska podmornica 'Orel' projekta 949A 'Antej' je med nedavnimi vajami 'Julijska nevihta' uspešno izstrelila največjo manevrirno raketo na svetu, 'Granit', kar je po poročanju revije Military Watch Magazine (MWM) presenetilo Zahod. Poleg tega je MWM razkril, da naj bi do sedem držav izrazilo zanimanje za nakup ruske zrak-zrak rakete R-77M, ki je znana kot "skriti morilec".

Hekerski napad na francosko obrambno podjetje Naval Group je razkril, da so bili ukradeni tudi zaupni podatki o podmornicah in fregatah. Napadalci so pridobili popolne izvorne kode sistemov za nadzor boja za jedrske podmornice in fregate, kar je povzročilo uhajanje strateško pomembnih podatkov v javnost. To je bil največji kibernetski napad v zgodovini celotne obrambne industrije, zlasti pri podjetju Naval Group, ki izdeluje podmornice in vojaške ladje.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je pridržala letalskega inštruktorja Oboroženih sil Ukrajine, ki je zbiral podatke o lokacijah letališč F-16 in Mirage 2000 ter jih posredoval ruski vojaški obveščevalni službi. To dejanje je bilo dejavno vohunjenje, s katerim je Rusija načrtovala napade na ukrajinska letališča. Analitiki so opozorili tudi na prvo uporabo reaktivnih dronov tipa Shahed s strani Rusije, kar predstavlja nov izziv za ukrajinsko protiletalsko obrambo.

Ukrajina je napovedala uvedbo mednarodnih sankcij proti Rusiji, ki bodo usklajene v prihodnjih tednih. Medtem pa se nadaljujejo napetosti na frontni črti, saj se je v bližini Pokrovska zbralo več kot 100.000 ruskih vojakov. Ruske sile poskušajo napredovati severno in severovzhodno od Pokrovska, da bi zavzele in nadzorovale ozemlje, kar kaže na spremenjeno strategijo v primerjavi s prejšnjimi ofenzivami.

Po poročanju Bloomberga je Kremelj imenoval podjetje VK za razvijalca nacionalnega komunikatorja, kar je privedlo do nastanka aplikacije Max. Ta aplikacija združuje storitve sporočanja, finančne storitve in dostop do državnih storitev, in je verjetno nov, močan instrument za nadzor nad ruskimi državljani.

Analitiki Inštituta za preučevanje vojne (ISW) menijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo pristal na popuščanja v vojni proti Ukrajini. Po njihovem mnenju bi takšna dejanja postavila pod vprašaj smiselnost vojaške kampanje v očeh ruske javnosti. Kremlj aktivno oblikuje notranjo podporo za konflikt, kljub trditvam, da 'ni alternative' vojni.

Novopostavljeni ukrajinski obrambni minister Denis Šmihal je napovedal, da je javna naloga predsednika Zelenskega povečati lastno proizvodnjo orožja za 50 %. Šmihal je potrdil sposobnost ukrajinskih proizvajalcev orožja, da to dosežejo, in poudaril pomen izboljšanja opremljenosti oboroženih sil Ukrajine ter povečanja proizvodnje orožja znotraj države.

Ruske oborožene sile so izvedle napade na obrobje Harkova in mesto Vasyscheve, pri čemer so bile ranjene tri osebe. Medtem so ruske sile z droni napadle tudi stavbo regionalne vojaške uprave v Sumah, kar je povzročilo več poškodb.

Kremlj je zaradi financiranja vojne močno zmanjšal civilne projekte, vključno z načrtom za obnovo civilne pomorske flote, ki je bil zmanjšan za več kot 40 %. Po poročanju ukrajinskih medijev, je Rusija neuspešno poskušala popraviti svojo edino letalonosilko Admiral Kuznjecov, kar nakazuje na propad ambicij ruske mornarice. Medtem pa se je ruska vojska v Avdijivki poslužila novega orožja, t.i. »smrtonosnih puščic« oziroma visoko natančnih podstreliva Motiv. Poleg tega naj bi se rusko civilno letalstvo soočilo s kolapsom v dveh letih, medtem ko se povečuje prisotnost ruske vojske v Armeniji, kar sproža pomisleke glede stabilnosti v Južnem Kavkazu.

Britanska obveščevalna služba je objavila satelitske posnetke, ki kažejo, da Rusija gradi zaščitena letalska zatočišča na več letališčih blizu meje z Ukrajino. Te strukture so bile identificirane na letališčih Millerovo, Kursk Vostochny in Hvardiiske, opremljene so z ojačanimi kupolastimi strehami, vrati, odpornimi proti eksplozijam, in so prekrite s plastjo zemlje za dodatno zaščito pred napadi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki osebam, starim 60 let in več, omogoča prostovoljno služenje v vojski. Nov zakon določa, da se lahko med trajanjem vojnega stanja moški in ženske, starejši od 60 let, pridružijo vojski na podlagi pogodbe, če jih zdravniška komisija oceni kot sposobne za službo. Za podpis pogodbe je potrebna tudi pisna odobritev poveljnika enote, pogodbe pa se sklepajo za eno leto brez zgornje starostne omejitve.

V Ukrajini so bili štirje reševalci Državne službe za izredne razmere (DSNS) ranjeni v namernih sovražnikovih napadih. V Kostjantinivki je brezpilotno letalo napadlo gasilsko ekipo med evakuacijo, medtem ko je v Hersonu FPV-dron zadel reševalno vozilo. Dva zaposlena mestne gasilske enote sta bila ranjena v napadu drona na gasilsko vozilo v Kostjantinivki, kar je potrdil vodja mestne vojaške uprave Sergij Gorbunov.