APDEJT.si

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Predsednik Nobelovega odbora je zanikal politične pritiske pri izbiri nagrajenca. Bela hiša je kritizirala odločitev in trdila, da je Nobelov komite postavil politiko pred mir. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne negativne odzive ZDA, če Trump ne bi prejel nagrade.

Norveški Nobelov odbor je napovedal, da bo v petek razglasil dobitnika Nobelove nagrade za mir. Za nagrado se poteguje 338 kandidatov, strokovnjaki pa menijo, da so možnosti Donalda Trumpa majhne.

Poročali so o povečanih stopnjah raka pri posameznikih, ki so prejeli cepiva proti COVID-19, v primerjavi z necepljenimi skupinami. V Združenem kraljestvu se je zaradi porasta primerov COVID-19 v bolnišnicah ponovno uvedla obvezna uporaba mask. Nikaragovsko Ministrstvo za zdravje (MINSA) je poročalo o 6 novih primerih COVID-19 med 30. septembrom in 7. oktobrom 2025.

Rusija je okrepila svoje informacijske napade na Združene države Amerike z uporabo umetne inteligence in obsežnega dezinformacijskega ekosistema. Po navedbah ameriškega podjetja NewsGuard, ki analizira zanesljivost informacijskih virov, naj bi za večino teh napadov stal Kremelj.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Švicarski Zvezni svet je podaljšal status zaščite S za ukrajinske begunce do marca 2027. Hkrati pa je omejil dostop do tega statusa le na tiste Ukrajince, ki prihajajo z območij, kjer potekajo aktivni boji. Zvezni svet bo ponovno ocenil status, če se bo situacija v Ukrajini dolgoročno izboljšala. Novo odločitev predvideva različen pristop do beguncev glede na regijo njihovega izvora.

Protesti proti Trumpovi militarizaciji Portlanda so se nadaljevali, pri čemer je bila organizirana tudi gola kolesarska vožnja. Zvezni sodnik, ki ga je imenoval Trump, je blokiral ukaz Bele hiše o napotitvi dodatnih 300 vojakov v Portland. Trumpova administracija je bila obtožena neposrednega kršenja sodnih ukazov. V Chicagu je potekala obsežna zvezna racija na stanovanjski kompleks. LGBTQ+ skupnost se je začela aktivno vključevati v kandidature za šolske odbore. Poročali so tudi o naraščajočih napetostih zaradi Trumpovih prizadevanj za pošiljanje vojakov v več mest.

Evropska unija želi do decembra doseči dogovor o prenosu 140 milijard evrov ruskih zamrznjenih sredstev Ukrajini, pri čemer naj bi prva izplačila sledila v drugem četrtletju 2026. Financial Times poroča, da EU povečuje pritisk na Belgijo in depozitar Euroclear, da bi omogočila uporabo teh sredstev za financiranje posojila Ukrajini. Belgijska vlada je kritična do načrta, vendar EU vztraja pri kolektivni odgovornosti držav članic za pravne in finančne rizike. Handelsblatt dodaja, da se ocenjuje, da Ukrajina za prihodnji dve leti potrebuje več sto milijard evrov pomoči, ki naj bi jo EU zagotovila iz ruskih sredstev.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uporabiti zakon o vstaji za zatiranje prihodnjih državljanskih nemirov, kar je sprožilo ostre kritike pravnih strokovnjakov. Sočasno je Trump napadel nekdanjega pravnika Jacka Smitha zaradi nadzora komunikacije republikanskih zakonodajalcev med preiskavo. V Mainu pa je državni revizor Matthew Dunlap napovedal, da bo na demokratičnih primarnih volitvah prihodnje leto izzval poslanca Jareda Goldena.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Po svetu se vrstijo protesti in odzivi na izraelsko-palestinski konflikt. V Pakistanu so potekali množični shodi proti izraelskim vojnim zločinom v Gazi, medtem ko je v Veliki Britaniji policija dobila večja pooblastila za omejevanje protestov, kar je sprožilo kritike organizatorjev pro-palestinskih akcij. Konservativna voditeljica Kemi Badenoch je proteste označila za »karnevale sovraštva«. V ZDA so protestniki obsodili vpletenost Washingtona v »genocid« v Gazi. Medtem je senator Chris Van Hollen kritiziral komentarja Van Jonesa o Gazi. Britanski premier je pozval študente, naj prekinejo pro-palestinske proteste.

Po vsej Evropi so potekali protesti proti izraelski vojni v Gazi, ki so v nekaterih državah privedli do zaostritve razmer in odziva oblasti. V Italiji so v Bologni prepovedali pro-palestinsko demonstracijo zaradi nevarnosti nemirov, medtem ko v Združenem kraljestvu vlada napoveduje nove ukrepe za omejitev ponavljajočih se protestov, kar je sprožilo kritike skupin za državljanske svoboščine. Na Nizozemskem se je v Amsterdamu zbralo 250.000 protestnikov, ki so pozivali k močnejšemu pritisku na Izrael. V Združenem kraljestvu se univerze pripravljajo na pro-palestinske proteste ob obletnici napadov Hamasa 7. oktobra. Na Irskem so potekali protesti v Dublinu, kjer so udeleženci pozivali k aretaciji izraelskega premierja Netanjahuja. V Severni Irski pa pozivajo k strožjemu policijskemu nadzoru protestov.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Predsednik Trump je pooblastil napotitev 300 pripadnikov Nacionalne garde v Chicago zaradi domnevno izjemnega kriminala. V Portlandu so se organizirali protesti, vključno z golimi kolesarskimi vožnjami, proti militarizaciji mesta s strani Trumpa. Zvezna sodnica, ki jo je imenoval Trump, je blokirala ukaz Bele hiše za pošiljanje 300 vojakov v Portland, pri čemer je obtožila administracijo neposrednega nasprotovanja njenim ukazom. Prišlo je do spopadov med protestniki in policijo. Trumpova administracija je nato ukazala, da se iz Kalifornije napoti 300 vojakov, kar je še dodatno zaostrilo napetosti.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil opozicijo poskusa strmoglavljenja vlade in napovedal nadaljnje zatiranje nestrinjanja. To se je zgodilo po spornih lokalnih volitvah, kjer je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje.

Gruzijska policija je uporabila solzivec in vodne topove proti protestnikom, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo v Tbilisiju med lokalnimi volitvami. Premier Irakli Kobahidze je napovedal aretacije opozicijskih protestnikov in obljubil oster odziv.

V Rimu se je odvijal velik protest v podporo Palestini, ki je trajal že četrti dan. V Londonu je policija aretirala skoraj 500 ljudi zaradi podpore prepovedani skupini Palestine Action. Britanski Judje se po napadu na sinagogo v Manchestru ne počutijo več varne v svoji državi.

V Londonu je policija aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action. Protesti so potekali kljub pozivom politikov in policije k preložitvi zaradi napada na sinagogo v Manchestru. Več kot tisoč ljudi se je zbralo v Londonu in zahtevalo odpravo prepovedi skupine Palestine Action. Izrael je sporočil, da je deportiral 137 aktivistov, ki so sodelovali v flotili pomoči za Gazo, v Turčijo.