APDEJT.si

V Londonu so aretirali več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino. V Dublinu so se zbrali protestniki, ki so obeleževali dve leti izraelskega genocida v Gazi in pozivali vlado k uvedbi sankcij proti Izraelu. V Kuala Lumpurju so protestniki opozarjali na zakon o urbani prenovi, ki naj bi omogočal prisilne zasege zemljišč, in ga primerjali s situacijo Palestincev.

Evropska unija razmišlja o sprostitvi sankcij na premoženje, povezano z ruskim milijarderjem Olegom Deripasko, z namenom, da bi ga prenesla na avstrijsko banko Raiffeisen Bank International. S tem bi kompenzirali izgube, ki jih je banka utrpela v Rusiji. Britanski Financial Times poroča, da gre za delnice gradbenega podjetja Strabag v vrednosti okoli dveh milijard evrov. Ruska centralna banka je maja s računa ruske hčerinske družbe Raiffeisen Bank prenesla 1,87 milijarde evrov v »Rasperiio«.

Po napadu na sinagogo v Manchestru, ki je zahteval dve življenji, so se pojavili pozivi britanske vlade in policije k odpovedi načrtovanih propalestinskih protestov v Londonu. Organizatorji protestov, skupina Defend Our Juries, so se odločili, da bodo kljub pozivom protest izpeljali. Vodja Zelene stranke, Zack Polanski, je obsodil izkoriščanje tragedije v Manchestru za napad na protestnike proti genocidu. Predsednik odbora Phil Rosenberg je pozval propalestinske protestnike, naj se umaknejo.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo morda srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom med prihajajočim azijskim potovanjem. Po poročanju Nikkei Asia bi se srečanje lahko zgodilo v demilitariziranem območju med Severno in Južno Korejo.

Raziskovalci so poročali, da se tveganje za dolgi COVID pri otrocih po drugi okužbi s COVID-19 podvoji. Nova britanska študija je pokazala, da lahko vadba obnovi imunski sistem pri ljudeh z dolgim COVID-om, zmanjša utrujenost in pospeši okrevanje. WHO je sporočila, da naj bi odobrena cepiva proti COVID-19 ostala učinkovita proti različici 'Stratus', ki povzroča porast okužb v ZDA.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

V Združenih državah Amerike se je začela delna zaustavitev delovanja vlade (shutdown), že četrta pod Trumpovim vodstvom. Razlog je spor med demokrati in republikanci glede financiranja, zaradi česar senat ni sprejel nobenega od dveh predlogov zakona o financiranju zveznih izdatkov. Posledice lahko resno vplivajo na zdravstvo in kadrovsko sestavo vladnih služb.

Češke oblasti so razkrile mrežo skoraj 300 bot računov na TikToku, ki širijo proruske narative in podpirajo protisistemske stranke, kot so SPD, Stačilo! in PRO. Center for Online Risk Research je opozoril na povečano aktivnost lažnih računov, ki umetno povečujejo svoj doseg na milijone ogledov na teden. Preiskava poteka, saj obstaja sum, da poskušajo vplivati na volitve.

Po parlamentarnih volitvah v Moldaviji, kjer je zmago slavila proevropska stranka, so se pojavile obtožbe o ruskem vmešavanju in dezinformacijskih kampanjah. Kremelj naj bi razvil mreže za širjenje dezinformacij in vplivanje na volitve v Moldaviji. Ugotovitve volitev služijo kot lekcija Evropi pri boju proti ruskemu vmešavanju. Ustanovitelj Telegrama Pavel Durov je izjavil, da so francoske obveščevalne službe zahtevale odstranitev opozicije.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

V zadnjih desetletjih je bila ukrajinska literatura v senci ruske, a se stanje spreminja s povečanjem števila prevodov. Medtem je Rusija širila lažne informacije o načrtih za delitev Ukrajine, s ciljem spodkopavanja zaupanja znotraj zveze NATO. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je obsodilo tuje medije, ki so se udeležili novinarske turneje ruskega obrambnega ministrstva na okupiranih ozemljih, saj so s tem kršili mednarodno pravo in ukrajinsko zakonodajo.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

V Kišinjevu so potekali protesti, organizirani s strani Igorja Dodona, vodje socialistov, ki so izgubili volitve. Oblasti so bile v pripravljenosti zaradi poročil, da so ljudem obljubljali denar za udeležbo na protestih. Policija je opozorila na informacije o plačilu udeležencem, nekateri pa so prejeli dodatni bonus za pripeljane prijatelje. Lokalni prebivalec je protestnikom sporočil, da v Moldaviji ni več komunizma.

Pavel Durov je razkril, da so ga francoske obveščevalne službe leta 2024 prosile za cenzuro opozicijskih moldavskih Telegram kanalov pred predsedniškimi volitvami. Na to se je odzvala tudi Marija Zaharova, predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.

Moldavske oblasti trdijo, da je Rusija izvedla kibernetski napad na volilno komisijo pred volitvami, kar naj bi bil del širše kampanje za destabilizacijo države. Hekerji naj bi prevzeli nadzor nad Wi-Fi usmerjevalniki v napadu DDoS. Poleg tega naj bi Rusija okrepila vpliv v Moldaviji z dezinformacijami o energetski varnosti, korupciji in pravicah manjšin, s ciljem spodkopavanja pro-EU vlade.

Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, deset let po tem, ko so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom. Iran zanika vojaške namene svojega jedrskega programa, medtem ko zahodne sile ponovno aktivirajo sankcije, kar slabi iransko gospodarstvo. Iranski poveljnik Abolfazl Shekarchi je izjavil, da Iran ne potrebuje dovoljenja za krepitev svojih obrambnih sposobnosti.

Evropska unija se sooča z izzivi pri sprejemanju odločitev o pomoči Ukrajini zaradi nasprotovanja Madžarske. Po poročanju Deutsche Welle, EU priznava, da ne more zaobiti madžarskega veta pri vstopu Ukrajine v unijo in upa na spremembo oblasti na Madžarskem po parlamentarnih volitvah leta 2026. Hkrati pa Politico poroča, da EU raziskuje možnosti, kako brez soglasja Madžarske sprejeti odločitev o prenosu ruskega premoženja v korist Ukrajine.

Britanski mediji, med drugim Telegraph in Daily Mail, poročajo, da je srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britanskim kraljem Karlom III., premierjem Kirom Starmerjem in drugimi uradnimi osebami v Združenem kraljestvu morda vplivalo na spremembo njegovega stališča glede krize v Ukrajini. Mnenje Trumpa naj bi se spremenilo po pogovoru z monarhom.

Donald Trump, predsednik Združenih držav Amerike, naj bi po poročanju Politica imel velik vpliv na Evropo, celo do te mere, da so ga nekateri poimenovali "predsednik Evrope". Sam Trump je izjavil, da ga voditelji Evropske unije tako imenujejo, kar pa uradniki zanikajo. Generalni sekretar Nata ga je celo imenoval "očka". Medtem pa nekateri evropski diplomati menijo, da ga je bolj primerno primerjati s "botrom".