Finska obmejna straža je sporočila, da so iz države izgnali ruskega vojaka, ki je junija pri Kiteeu prestopil mejo iz Rusije na Finsko. Moški, ki je imel vojaško preteklost, je bil po prihodu na Finsko prijet.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je vojno v Ukrajini označil za krvav pokol in izjavil, da ima zelo dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je podal novo izjavo o končanju vojne in poročal o izgubah strani.
Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.
Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.
Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.
Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.
Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki določa, da bodo starši v Ukrajini od naslednjega leta ob rojstvu otroka prejeli 50.000 grivnov.
Ameriške oblasti razmišljajo o izgonu približno 80 ukrajinskih državljanov zaradi kršitev imigracijske zakonodaje. Kijev je izrazil pripravljenost sprejeti vse deportirane Ukrajince in jim zagotoviti ustrezno zaposlitev.
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.
Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.
Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.
Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.
Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.
Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.
Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.
Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.
Mihaila Saakašvilija so po približno treh letih zdravljenja v bolnišnici v Tbilisiju vrnili v zapor v Rustaviju, kjer bo nadaljeval z odsluževanjem kazni. V zaporu je od aretacije leta 2021 preživel manj kot pol leta, preostali čas pa je bil v bolnišnici.
Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.