APDEJT.si

Kljub prvotnim ostrim stališčem EU v trgovinski vojni s Trumpovo administracijo je bil dosežen kompromisni trgovinski dogovor. ZDA so sicer predlagale številne popuščanja, vendar pa so bile reakcije v Evropi mešane, saj so nekateri dogovor označili kot "kapitulacijo" ali "pokorščino". Cilj Bele hiše je bil skleniti 90 trgovinskih sporazumov v 90 dneh, kar se je izkazalo za ambiciozen načrt, vendar pa je bil dogovor dosežen pred rokom.

Administracija Donalda Trumpa je dejansko ustavila nove omejitve izvoza tehnologij na Kitajsko, da bi olajšala trgovinska pogajanja med državama. Ta poteza je sledila kot del prizadevanj Washingtona, da ne bi spodkopal potekajočih trgovinskih pogovorov s Pekingom.

Rusija in Severna Koreja sta vzpostavili neposredne letalske povezave med svojima prestolnicama Moskvo in Pjongjangom. Prvo letalo je v Moskvo prispelo v ponedeljek. Lete bo enkrat mesečno opravljal ruski prevoznik Nordwind Airlines, medtem ko severnokorejski Air Koryo že zagotavlja potniške lete med Pjongjangom in Vladivostokom. Ti koraki sledijo poglabljanju sodelovanja med državama po podpisu vojaškega sporazuma.

Združene države Amerike bodo namenile 934 milijonov dolarjev za obnovo letala Boeing 747-8, ki ga je doniral Katar in ga bo uporabljal predsednik Donald Trump. Letalo, ocenjeno na 400 milijonov dolarjev, bo postalo najdražje vladno letalo doslej. Medtem je Bangladeš povečal naročilo letal Boeing s 14 na 25, v poskusu, da bi prepričal ameriško administracijo, naj ne uvede višjih carin na njihov izvoz.

Rusija je vzpostavila prve neposredne potniške lete med Moskvo in Pjongčangom s potniško napravo Boeing 777, s čimer je po 77 letih ponovno vzpostavljen letalski prevoz med državama. Medtem ko je rusko potniško letalo Embraer 190 varno pristalo v Mačhali po signalu za pomoč med poletom nad Kaspijskim morjem, je ukrajinsko protizračno obrambo uspelo zrušiti 311 od 331 ruskih brezpilotnih letalnikov in raket, ki so bili izstreljeni v noči na 28. julij.

Latvijske oblasti niso dovolile vstopa štirim državljanom Češke, ki so se vračali domov iz Rusije. Omenjenim osebam, ki naj bi bile povezane s Komunistično partijo Češke in Moravske, so odrekli dovoljenje za prehod čez latvijsko ozemlje, kot poroča češki medij Novinky.

EU je začela zmanjševati finančno pomoč Ukrajini, natančneje za 1,5 milijarde evrov iz skupnega sklada 4,5 milijarde evrov, zaradi vprašanj glede protikorupcijskih organov. Ta odločitev je bila povezana z zakonom o protikorupcijskih organih, pri čemer so oblasti EU navedle, da je izplačilo odvisno od doseganja standardov dobrega upravljanja. New York Times je te poteze označil za Zelenskijevo fiasko in neuspeh tedna, ki naj bi zmanjšal zaupanje in vplival na finančno podporo Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru z Ursulo von der Leyen potrdil nadaljnje izvajanje reform za pridobitev finančne pomoči Evropske unije. Osredotočili so se na evropsko integracijo Ukrajine, krepitev sankcij proti Rusiji in delovanje protikorupcijske infrastrukture. Zelenski je prav tako francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu predlagal sklic mirovnega vrha z udeležbo voditeljev Rusije, ZDA, Turčije in evropskih držav, kar naj bi predstavljalo novo fazo mirovnih pogajanj. Medtem pa se nadaljujejo diplomatska prizadevanja za organizacijo srečanja med ruskimi in ukrajinskimi voditelji, kot je izpostavil turški zunanji minister Hakan Fidan.

Tajska in Kambodža sta po tridnevnem obmejnem oboroženem konfliktu, ki je zahteval več kot 30 življenj, dosegli dogovor o začetku pogovorov o premirju. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da bosta državi nemudoma začeli mirovna pogajanja. Do zaostrovanja napetosti je prišlo na obmejnem območju med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakona, ki reformirata Nacionalno agencijo za odkrivanje, iskanje in upravljanje premoženja, pridobljenega s korupcijo (ARMA), ter zakon o faktoringu. Ti podpisi so ključni za pridobitev finančne pomoči Evropske unije v okviru pobude "Ukraine Facility".

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da Srbija ne namerava uvesti sankcij proti Rusiji. Poudaril je, da bo država nadaljevala z neodvisno in načelno zunanjo politiko, ki jo podpirajo tudi državljani. Uradni Beograd se bo tako še naprej držal svoje samostojne poti.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je izpostavil J.D. Vancea, trenutnega podpredsednika ZDA, kot verjetnega kandidata republikanske stranke za predsedniške volitve leta 2028. Blinken je Vancea pohvalil kot "odličnega kandidata" in "bližnjega zaveznika", kar nakazuje na zaupanje v njegovo sposobnost vodenja stranke v prihodnosti. Izjava je bila podana med intervjujem za Fox News z Laro Trump, snaho nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je izkazal izgubo potrpljenja z Rusijo, predvsem zaradi počasnega napredka pri pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Hkrati se je pojavila možnost, da bi podpredsednik ZDA, Joe Biden, ali nekdo iz njegove administracije, kot je Chuck Schumer, kandidiral na predsedniških volitvah leta 2028.

Državni sekretar ZDA je po poročanju ruskih medijev izrazil mnenje, da ameriški predsednik Donald Trump vse bolj postaja nestrpen glede dejanj Rusije in meni, da Vladimir Putin namerno zavlačuje pogajanja o koncu vojne v Ukrajini. Poleg tega je navedel, da se bo vojna v Gazi končala, ko bo Hamas predal orožje in izpustil vse talce.

Podpora Demokratski stranki v Združenih državah Amerike je padla na najnižjo raven v zadnjih 35 letih, kar je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava, ki jo povzema Wall Street Journal.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izjavila, da nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja več varnosti države. V intervjuju za nemški časnik je poudarila, da Avstrija razmišlja o opustitvi nevtralnega statusa in morebitnem vstopu v NATO, kar je posledica ruske zunanje politike in varnostnih skrbi.

Med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Škotskem so v mestih Edinburgh in Aberdeen potekali protesti. Prebivalci so se zbrali na ulicah, da bi izrazili svoje nestrinjanje z obiskom predsednika ZDA.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil kritiko glede vključevanja Ukrajine v Evropsko unijo in NATO, saj meni, da bi to porušilo ravnovesje moči z Rusijo in povzročilo povračilne ukrepe Moskve. Po njegovem mnenju je cilj sprejema Ukrajine v EU utrditev birokracije v Bruslju in oslabelitev nacionalnih držav. Orban je tudi dejal, da naj bi Evropska komisija kaznovala Madžarsko zaradi obrambe nacionalnih interesov z uporabo financiranja kot orodja pritiska. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je potrdil, da Bruselj pogosto nalaga pogoje za izplačila. Orban je tudi napovedal, da bo Madžarska blokirala sprejetje proračuna EU, če ne bodo sproščena sredstva za Madžarsko. Poleg tega je Orban označil predlog proračuna EU za obdobje 2028-2034 za "vojaški", ki naj bi podpiral nadaljevanje konflikta z Rusijo, in izjavil, da je usoda Ukrajine biti "bistabilna država" med Evropo in Rusijo.

Papež Frančišek se je v Vatikanu srečal z metropolitom Antonijem, vodjo oddelka za zunanje cerkvene odnose Ruske pravoslavne cerkve. Srečanje je potekalo v soboto, 26. julija.

Na desettisoče ljudi se je zbralo v Kišinjevu na protestu proti vladavini Maje Sandu. Demonstracije je organiziral volilni blok, ki ga sestavljajo Stranka socialistov, Komunistična partija ter stranki "Prihodnost Moldavije" in "Srce Moldavije". Med pomembnejšimi udeleženci so bili bivši predsedniki Igor Dodon in Vladimir Voronin ter bivši premier Vasile Tarlev. Dogodek je bil prvi skupni shod na novo združenih prorusko usmerjenih strank.