APDEJT.si

Po poročanju RT.com je turški zunanji minister Hakan Fidan sporočil, da je bil v načelu dosežen dogovor o organizaciji vrha med voditeljema Rusije in Ukrajine v Turčiji. Ta novica sledi tretjemu krogu mirovnih pogajanj med državama, ki so potekala v Istanbulu. Fidan je pohvalil napredek v pogajanjih.

Nekdanji član nemške desničarske stranke "Alternative za Nemčijo" (AfD), 22-letni Tim Schramm, naj bi več mesecev prostovoljno bojeval na strani Ukrajine. Schramm, ki je bil podpredsednik okrožnega odbora AfD v Wuppertalu, se je boril v ukrajinski vojski, zdaj pa mu grozi izključitev iz stranke. Nemški časnik Welt poroča, da naj bi mu zaradi sodelovanja v vojni grozili resni zapleti znotraj AfD.

Poljski premier Tusk je izjavil, da NATO ocenjuje, da se Rusija pripravlja na napad na Poljsko do leta 2027, in pozval k pripravi Evrope na možne grožnje. Hkrati je ruski opozicijski voditelj Aleksander Morozov napovedal, da so vse prejšnje vezi med Moskvo in Bakujem zdaj v nevarnosti. General Ben Hodges pa je poudaril, da lahko Zahod dramatično vpliva na potek vojne med Rusijo in Ukrajino.

Azerbajdžan je od Rusije uradno zahteval priznanje odgovornosti za nedavno strmoglavljenje letala družbe AZAL v bližini Aktauja v Kazahstanu. Ta zahteva je bila objavljena kljub temu, da preiskava vzrokov nesreče še ni zaključena. Kot je pojasnil pomočnik azerbajdžanskega predsednika, Azerbajdžan vztraja pri tem, da Ruska federacija prevzame odgovornost za dogodek.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno kritiziral evropsko imigracijsko politiko, označil jo je za "pošastno invazijo", ki "ubija Evropo", in pozval evropske voditelje k njeni ustavitvi. Medtem pa evropski diplomati izražajo zaskrbljenost pred pogovori med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in Trumpom, saj se bojijo njegove spreminjajoče se taktike in možnosti zadnjemu trenutku odpovedanih dogovorov, kljub upanju na sporazum o carinah.

Ameriški State Department je obsodil odprtje kazenske preiskave v Franciji proti družbeni mreži X (nekdaj Twitter), ki je v lasti Elona Muska. Francija sumi družbo X vpletanja v tuje dejavnosti, ZDA pa potezo vidijo kot cenzuro.

Poslanci Evropske unije se pripravljajo na pogajanja o načrtu EU za prepoved uvoza ruskega plina. Njihova izhodiščna točka bo predlog Evropske komisije, s katerim želijo pospešiti ukinitev uvoza ruskega plina za eno leto, do januarja 2027. Reuters je te informacije pridobil po pregledu relevantnih dokumentov.

Katar je ponovno zagrozil z ustavitvijo dobav utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropsko unijo, če Evropska komisija ne bo izvzela ključnih okoljskih zahtev iz direktive o dobavnih verigah. Doha naj bi bila nezadovoljna z določili, ki energetskim podjetjem nalagajo določene obveznosti glede varstva podnebja, s čimer naj bi bile dobave ovirane.

Okoli 70 poslancev ukrajinske stranke "Sluga naroda" naj bi se izogibalo glasovanju o ponovni vzpostavitvi neodvisnosti Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega državnega tožilstva (SAP). Viri Financial Times navajajo, da poslanci to počnejo iz strahu pred povračilnimi ukrepi omenjenih protikorupcijskih organov, če bi podprli trenutno verzijo zakona. V poslanski skupini naj bi prevladovalo mnenje, da bi sprejetje zakona v sedanji obliki lahko vodilo do "maščevanja" proti tistim, ki so ga podprli.

Ameriška agencija za vesoljske polete NASA je odpustila skoraj 3.870 zaposlenih kot del širših prizadevanj Bele hiše za zmanjšanje števila zveznih uslužbencev. Ta poteza naj bi agenciji omogočila bolj optimizirano in učinkovito delovanje, vendar pa bi lahko povzročila izgubo velikega števila visoko usposobljenih strokovnjakov.

Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) trdi, da Rusija zavlačuje vrhunsko srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročilih naj bi ruski uradniki poskušali podaljšati pogajanja, medtem ko Rusija le navidezno izraža zanimanje za pogovore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je javno izrazil pričakovanje, da bo Evropa začela financirati tudi plače ukrajinskih pogodbenih vojakov, ne le orožja. Po poročanju Bloomberga naj bi Kijev sam nimel sredstev za to, saj ukrajinski proračun beleži naraščajočo luknjo. Zelenski je argumentiral, da so vojaki "orožje", ki ga je treba ustrezno podpreti. Evropski finančni prispevki bi tako presegli zgolj dobavo vojaške opreme in vključili tudi stroške za osebje oboroženih sil.

V okviru predsedniške pobude "Bring Kids Back UA" je bilo iz okupiranih regij vrnjeno štiri ukrajinskih otrok. Svetovalka vodje urada predsednika Ukrajine, Darija Zarivna, je potrdila vrnitev otrok na vlado nadzorovano ozemlje. Ta pobuda si prizadeva za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno odpeljani na ozemlja, ki jih zaseda Rusija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskyy je podpisal zakona o podaljšanju vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi. Podaljšanje velja za obdobje 90 dni, začenši z 7. avgustom. Vladna odločitev bo vplivala na nadaljnje ukrepe v času trajajočega konflikta.

Po poročanju turških medijev, kot sta "Yeni Şafak" in "Milliyet", naj bi se voditelj Čečenije Ramzan Kadirov med počitnicami v turškem letovišču Bodrum skoraj utopil. Dogodek naj bi potrdili tudi očividci. O poročanju nemškega medija DW se je pojavila tudi informacija o morebitni hospitalizaciji Kadirova v Turčiji, medtem ko so se pojavile tudi fotografije njegove hčerke Ajšat.

Vodja ruske Čečenske republike, Ramzan Kadirov, je med počitnikovanjem v turškem obmorskem mestu Bodrum skoraj utonil. Po poročanju več turških medijev naj bi ga rešili in nato hospitalizirali po incidentu na plaži.

V Krakovu je tožilstvo začelo preiskavo proti nekdanjemu poljskemu vojaškemu uslužbencu, ki je sodeloval v bojih na strani Rusije in širil dezinformacije o Ukrajini. Medtem je Ukrajina prvič izročila Rusiji ruskega državljana, 21-letnega Alekseja Gerasimova iz Čuvašije, ki je pobegnil iz Rusije, da bi se bojeval za ukrajinsko vojsko, nakar so ga v Rusiji aretirali zaradi terorističnega dejanja. Ruske sile naj bi sicer prodrle v predmestje Pokrovska (prej Krasnoarmejsk) v Donecki regiji in se tam zapletle v spopade z ukrajinskimi silami.

Po poročanju medijev naj bi k spremembi stališča Donalda Trumpa glede podpore Ukrajini pripomogel telefonski klic poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega k ameriškemu odposlancu Keithu Kellogg u. Klic naj bi sledil množičnemu ruskemu obstreljevanju Ukrajine 4. julija, med katerim je bila poškodovana tudi poljska ambasada v Kijevu. Sikorski naj bi Kellogga pozval k ponovni vzpostavitvi dobave orožja Ukrajini, pri čemer naj bi kot argument navedel nedavni napad na Kijev.

Ukrajina je prejela slabše novice glede finančne pomoči Evropske unije v okviru mehanizma Ukraine Facility. Četrti obrok, ki so ga v Kijevu zahtevali junija, bo manjši od načrtovanega, saj Ukrajina ni izvedla 3 od 16 obljubljenih reform. S tem se dodatno zapleta vprašanje izpolnjevanja pogojev za nadaljnjo podporo EU.

The Telegraph je poročal, da je pritožba poljskih oblasti ključno vplivala na Trumpovo odločitev o odblokiranju dobave sistemov protizračne obrambe Ukrajini. The American Conservative pa je navedel, da bi Trump lahko prisilil ukrajinskega predsednika Zelenskega k pogajanjem z Rusijo, če bi Kijev zapravil ameriško vojaško pomoč.