APDEJT.si

Od 20. julija so v Evropski uniji prenehale delovati kartice UnionPay, ki jih je izdal Roselhozbank, ne da bi bile navedene podrobnejše informacije o razlogih za prekinitev. Ruska časopisna hiša je poročala o izkušnjah strank, ki so se v času potovanja po Evropski uniji soočale z nedelovanjem svojih kartic UnionPay.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal uvedbo moratorija na inšpekcijske preglede podjetij s strani državnih agencij in na kakršnokoli vmešavanje vladnih struktur v poslovne dejavnosti. Odločitev je bila sprejeta na prvem sestanku prenovljenega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine (NSDC), ki mu je predsedoval Zelenski.

Pogovori med Ukrajino in Rusijo naj bi potekali 23. julija v Turčiji, je potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. To je potrdilo prejšnja poročila turških in ruskih medijev o možnem srečanju v Istanbulu. Zelenski je že predhodno orisal ključne teme pogajanj, vključno z vrnitvijo zapornikov in ugrabljenih otrok ter pripravo na srečanje voditeljev, čeprav je ukrajinski diplomat opozoril, da Rusija pogajanja izkorišča kot krinko.

Združeno kraljestvo je 21. julija uvedlo nove sankcije proti Rusiji, ki so zajele 135 tankerjev in dve podjetji, domnevno povezani z rusko "floto v senci". Cilj teh sankcij je zmanjšati pritok naftnih prihodkov v ruski "vojni proračun" in ohromiti delovanje flote. Vlada Združenega kraljestva je sporočila, da te omejitve prispevajo k zmanjšanju prihodkov od nafte za financiranje konflikta v Ukrajini.

Protestniki so v Berlinu v živo prekinili televizijski intervju z Alice Weidel, vodjo skrajno desne in proruskega gibanja Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ga je predvajala televizija ARD. Zaradi incidenta, ki se je zgodil 21. julija, je berlinska policija že začela preiskavo.

Simfonični koncert pod vodstvom Valerija Gergijeva, ki naj bi se 27. julija odvil v Kraljevi palači v Caserti v okviru festivala Un'Estate da Re, je bil odpovedan. Odpoved, ki je sledila zahtevam ukrajinskih aktivistov in podpornikov Navalnega, je bila delno sprejeta tudi zaradi strahu, da bi ukrajinski protestniki prekinili sam koncert. To bi bil Gergijev prvi evropski nastop po daljšem času.

Združeno kraljestvo je 21. julija napovedalo nove sankcije proti 135 tankerjem, povezanim z Rusijo, in dvema podjetjema – Litasco Middle East DMCC, trgovski enoti Lukoila v Dubaju, in Intershipping Services LLC. Ukrepi so namenjeni omejevanju prihodkov Rusije od prodaje nafte in so del širših sankcij proti tako imenovani 'floti v senci'. Medtem so Združene države Amerike izrazile pripravljenost za uvedbo do 100-odstotnih carin na rusko nafto, ki jo kupujejo Kitajska, Indija in Brazilija, če ne bo napredka pri reševanju ukrajinske krize, hkrati pa so pripravljene razpravljati o vprašanju nakupa nafte z Rusijo.

Ukrajina in Francija sta se dogovorili za ustanovitev 200 milijonov evrov vrednega sklada za podporo kritični infrastrukturi in gospodarstvu od leta 2026. Ukrajinska premierka Yulia Svyrydenko je z francoskim zunanjim ministrom Jean-Noëlom Barrotom razpravljala o orožju, financah, obnovi in sankcijah proti Ruski federaciji. Svyrydenkova je bila imenovana na položaj premierke po odstopu Denysa Shmyhala, ki bo prevzel vodenje obrambnega ministrstva. Njeno imenovanje je potekalo kljub vojni prepovedi odpusta članov kabineta.

Papež Leon XIV. si prizadeva za ponovno vzpostavitev odnosov z Rusko pravoslavno cerkvijo (RPC), v ta namen pa je predvideno tudi srečanje z ruskim metropolitom. Dialog med Vatikanom in RPC sicer poteka že od maja 2022, vendar ne na najvišji ravni.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Po poročanju Axiosa je Bela hiša premiera Izraela Benjamina Netanjahuja označila za "norega" in "izven nadzora" po incidentu v Siriji. Washington je zaskrbljen, da bi lahko dejanja Netanjahuja ovirala diplomatska prizadevanja Trumpove administracije. Nezadovoljstvo v Beli hiši raste zaradi njegovih dejanj, vključno z napadi na Sirijo in obstreljevanjem cerkve v Gazi.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju sestal z Alijem Larijanijem, višjim svetovalcem iranskega vrhovnega vodje, kar potrjuje pogoste stike med svetovalci iranskega vodje in Rusijo. Medtem pa Kremelj poudarja, da ostaja odprt za pogovore, vendar ne spreminja svojih zahtev glede "denacifikacije" in "demilitarizacije" Ukrajine, kljub povabilu Kijeva na srečanje.

Ruska naftna družba Rosneft je izjavila, da ni kontrolni delničar indijske rafinerije Nayara Energy, ter označila sankcije EU proti njej za neutemeljene in izmišljene. Podjetje je izrazilo ogorčenje nad odločitvijo EU, ki naj bi bila politično motivirana. Nayara Energy sicer kupuje rusko nafto.

Severna Koreja in Rusija krepita gospodarske vezi, kar se odraža v pojavu severnokorejskih izdelkov na ruskem trgu, med drugim jabolk in klobas. Strokovnjaki menijo, da bi to lahko imelo preoblikovalni vpliv na gospodarstvo Severne Koreje. Severnokorejski izvozniki načrtujejo širši vstop na ruski trg, v Rusiji pa že registrirajo blagovne znamke severnokorejskih proizvajalcev, kar kaže na namen Pjongjanga, da aktivira svojo prisotnost na ruskem trgu.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je z odlokom uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo (RNBO) z dne 20. julija 2025 o uvedbi osebnih sankcij. Omejitve zadevajo pet oseb, ki so odgovorne za promocijo proruskih narativov. Med sankcioniranimi so novinarka Latynina, Korolevska in Luganski, ter drugi propagandisti.

Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping naj bi se srečala pred ali med vrhom APEC, ki bo potekal od 30. oktobra do 1. novembra v Južni Koreji, so poročali kitajski mediji.

Predsednik ZDA Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping naj bi se srečala pred ali med vrhom Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) v Južni Koreji, ki bo potekal od 30. oktobra do 1. novembra. To so poročali kitajski mediji, vključno s South China Morning Post (SCMP).

Ruski predsednik Putin je v Kremlju sprejel višjega svetovalca iranskega vrhovnega voditelja. Predstavnik ajatole je povedal, kako Iran ocenjuje zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. Pred tem je agencija Tasnim poročala, da se 'evropska trojka' pripravlja na nadaljevanje pogajanj s Teheranom o jedrskem vprašanju, pri čemer so se Iran in države 'evropske trojke' dogovorile za pogovore.

Centralna volilna komisija Moldavije je zavrnila registracijo proruskega bloka "Pobeda" (Zmaga), povezanega z oligarhom v izgnanstvu Ilanom Shorom, za sodelovanje na parlamentarnih volitvah, ki so predvidene za 28. september. Odločitev je bila sprejeta na seji 19. julija, kot razlog pa so navedene ugotovljene nepravilnosti v predloženih dokumentih in neskladnost z zahtevami volilne zakonodaje.

Po sporu med Donaldom Trumpom in Elonom Muskom je ameriška administracija pregledala milijardne pogodbe s podjetjem SpaceX. Ugotovljeno je bilo, da večine pogodb ni mogoče razdreti zaradi njihovega kritičnega pomena za Pentagon in NASA, kar potrjuje dominanco SpaceX-a na področju raketnih izstrelitev in satelitskih komunikacij. To razkriva Wall Street Journal.