APDEJT.si

Vir iz ruske pogajalske skupine je potrdil, da Istanbul ostaja pogajalska platforma za Rusijo in Ukrajino. Hkrati je Sergej Bojarski, vodja odbora Državne dume za informacijsko politiko, izjavil, da v Rusiji ne načrtujejo prepovedi uporabe storitev VPN. Anton Gorelkin, namestnik vodje istega odbora, pa je opozoril, da bi WhatsApp lahko bil omejen v okviru ukrepov proti programski opremi iz "neprijaznih držav".

Kremlj je razkril podrobnosti zadnjega telefonskega pogovora med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so se že vsi navadili na Trumpovo 'ostro in neposredno' retoriko do ruskega voditelja. Medtem nemško zunanje ministrstvo trdi, da je nemški kancler Friedrich Merz uspel spremeniti stališče Donalda Trumpa glede Vladimirja Putina.

Strokovnjaki za varnost so na Aspenskem forumu za varnost izjavili, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v prvih šestih mesecih svojega dela 'zadala resen udarec' številnim vidikom svetovnega reda, ki se je oblikoval po drugi svetovni vojni. Revija Politico poroča, da so zahodni analitiki prepričani, da so se v pol leta drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa v svetovnem redu zgodile nepopravljive spremembe.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je napovedal, da bo država v uradni rabi aktivno uvajala ukrajinska imena tujih toponimov. To odločitev je sprejel po tem, ko je prejel noto tuje države, v kateri so bila uporabljena imena, ki niso v skladu z ukrajinsko tradicijo. Cilj je, da se v uradnih dokumentih in komunikaciji uporabljajo avtentična ukrajinska imena tujih mest.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi izvajal kadrovske spremembe v vladi z namenom, da bi si pridobil naklonjenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Bloomberg poroča, da je sprememba vlade v Ukrajini neposredno povezana s Trumpom, Zelenski pa s tem kaže trden namen ohraniti zavezniške odnose Ukrajine z ZDA.

Ukrajinsko veleposlaništvo na Poljskem je ovrglo dezinformacijo o domnevno "izjemno kratkem" govoru veleposlanika Vasilija Bodnarja med slovesnostjo v spomin na žrtve Volinskega pokola. Veleposlaništvo je pojasnilo, da se v družbenih omrežjih širi lažen videoposnetek, ki prikazuje skrajšano različico Bodnarjevega govora. Poudarili so, da je bil celoten govor, ki je bil predvajan tudi v poljskih medijih, daljši in celovit.

Ukrajina je uspešno vrnila 11 otrok, starih od 10 do 17 let, iz začasno okupiranih ozemelj in Ruske federacije. Novico sta potrdila vodja urada ukrajinskega predsednika, Andrij Jermak, in ukrajinski varuh človekovih pravic, Dmitro Lubinec. Lubinec je ob tem delil tudi dve ganljivi zgodbi o ponovni združitvi družin, vključno z zgodbo matere, ki je bila izpuščena iz ruskega ujetništva aprila 2023, njena 13-letna hčerka pa je bila vrnjena iz okupacije.

Ameriški predstavniški dom je izglasoval podaljšanje vojaške pomoči Ukrajini, kot je poročal vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak. Predlog je podprlo 353 poslancev, medtem ko jih je 76 glasovalo proti. Vsi poslanci, ki so nasprotovali pomoči, so podprli tudi neuspešen amandma kongresnice Marjorie Taylor Greene, ki je predlagal odstranitev pomoči Ukrajini iz zakona o proračunu obrambnega ministrstva za leto 2026.

Kremelj je izrazil ravnodušnost do groženj Donalda Trumpa o novih sankcijah, saj ruska politična in poslovna elita meni, da bodo te grožnje ostale le besede. Nekdanji direktor za evropske in evrazijske zadeve pri Svetu za nacionalno varnost ZDA, diplomat Matthew Bryza, je poudaril, da bi bil ključni ukrep za prizadevanje Moskve zmanjšanje ruskih prihodkov od nafte, saj bi to resnično vplivalo na njeno agresivno politiko.

Ukrajina je predlagala nadaljevanje mirovnih pogovorov z Rusijo v prihodnjem tednu, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na nujnost potrojitve napadov z brezpilotnimi letali za doseganje sovražnikovega vpliva. Obenem je mednarodni strokovnjak opozoril, da bi Putinova naslednja poteza, morebitna popolna mobilizacija, lahko ogrozila celotno Evropo. Vojaški strokovnjaki tudi menijo, da poletna ruska ofenziva ne bo prinesla preboja zaradi visokih izgub.

Ubiti polkovnik SBU Ivan Voronič, ki je bil ubit prejšnji teden v Kijevu, naj bi bil odgovoren za likvidacijo poveljnika borcev Ljudske republike Lugansk Alekseja Моzgovoyja in je bil namestnik polkovnika Romana Červinskega. Po navedbah The Timesa sta bila oba obveščevalca morda vpletena v koordinacijo eksplozij na plinovodih Severni tok.

V okviru pobude Bring Kids Back UA se je v Ukrajino vrnilo še 11 otrok, starih od 10 do 17 let, z začasno zasedenih ozemelj in iz Ruske federacije. Vrnitev je potrdil vodja urada predsednika Ukrajine, Andrij Jermak, ki je izpostavil zgodbo družine, iz katere so vrnili pet bratov in sester.

Donald Trump je julija 2025 začel pošiljati obvestila o zvišanju carin na izdelke iz 185 držav, kar se je zgodilo po izteku 90-dnevnega odloga za te dajatve. Poleg tega je Trump Rusiji postavil 50-dnevni ultimat, kar naj bi bila po poročanju Steigana taktika za pridobivanje časa in izogibanje pritisku glede sankcij.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil dvom o vstopu Ukrajine v Evropsko unijo pred letom 2034, torej pred koncem naslednjega proračunskega obdobja EU. Poudaril je, da je za Nemčijo najvišja prioriteta prizadevanje za doseganje tega cilja. Hkrati je Merz, po poročanju Bildu, obtožil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen za neuspeh politike EU do Ukrajine.

Nekdanji kazahstanski obveščevalec Alnur Musasev je izjavil, da Putin obravnava Trumpa kot operativca, ki obravnava agenta. Medtem je nekdanji direktor Sveta za nacionalno varnost ZDA za Evropo in Evrazijo, diplomat Matthew Bryza, dejal, da je bil Trump besen, ko je spoznal, da ga Putin izkorišča za lastne interese.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zaostril svoje zahteve v pogajanjih o trgovinskem sporazumu z Evropsko unijo, vztrajajoč pri vključitvi minimalnih carin v višini od 15 do 20 odstotkov. Te nove zahteve so bile razkrite s strani Financial Timesa, ki je navedel tri obveščene vire. Trump naj bi s tem preverjal pripravljenost EU na kompromise.

Evropska unija in Združeno kraljestvo sta se dogovorila za znižanje zgornje meje cene ruske nafte na 47,6 dolarja za sod, kar predstavlja nov poskus pritiska na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini. Ta poteza je del širših sankcij, ki so jih EU in Združeno kraljestvo uvedli za omejitev ruskih prihodkov od nafte. Znižanje cene je namenjeno zmanjšanju financiranja ruskega vojnega stroja in krepitvi mednarodnega pritiska na Kremelj. Medtem ko so evropske države pokazale enotnost pri sprejemanju teh ukrepov, ostaja vprašanje, ali bo ameriški predsednik Donald Trump, če bo izvoljen, podprl zaveznike ZDA pri nadaljevanju tovrstnih sankcij.

Evropska komisija je predlagala potrojitev pristojbine za dovoljenje za vstop na ozemlje Evropske unije v okviru prihodnjega Evropskega informacijskega in potovalnega sistema (ETIAS). Predlog, ki je bil podan 18. julija, bi zvišal stroške dovoljenja za vstop v države EU za tujce.

Kitajski predsednik Xi Jinping naj bi septembra 2025 v Pekingu načrtoval tristransko srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Glavni motiv za to srečanje naj bi bila odvrnitev pozornosti prebivalstva od težavnih gospodarskih razmer. Informacijo je objavil časnik The Times.

Največja transakcija ruskega naftnega velikana Rosneft za prodajo deleža v indijski družbi Nayara Energy Ltd. se je znašla pod grožnjo zaradi novih omejitev Evropske unije. Ekonomistka Sokolana je medtem dejala, da EU izgublja konkurenčnost zaradi zavračanja ruske nafte, kar bi lahko poslabšalo gospodarske težave držav članic, še posebej v industrijskem sektorju. Zmanjšanje trgovinske izmenjave med Rusijo in EU lahko dodatno poglobi te težave.