APDEJT.si

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Po poročilih naj bi Združene države napadle venezuelsko plovilo pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, pri čemer so bile ubite tri osebe. Incident je sprožil kritike in pozive k umiku ameriških in francoskih sil iz Karibov. Analitiki opozarjajo na novo strategijo Washingtona v Latinski Ameriki, ki združuje boj proti drogam in boj proti terorizmu, kar naj bi prispevalo k nestabilnosti v regiji. Med drugim se omenjajo tudi grožnje Mehiki.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da ga "grožnje" proti njegovi državi navdajajo z "neizmerno energijo". Izjava prihaja v času, ko ZDA ohranjajo vojaško prisotnost na Karibih pod pretvezo boja proti drogam, kar pa Caracas označuje kot poskus "spremembe režima".

Število smrtnih žrtev spopadov med zaporniki v zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju se je povečalo na najmanj 17. Nekatere žrtve so bile razkosane. Od leta 2021 je v oboroženih spopadih v ekvadorskih zaporih umrlo že 600 zapornikov.

Članki poročajo o odzivih na naraščajoče pritiske in grožnje Združenih držav Amerike proti Venezueli. Kubanski narod se mobilizira v podporo Venezueli, medtem ko je Kuba poudarila, da ne bo šla v vojno z ZDA zaradi Venezuele, ampak bo nudila "politično podporo". Kubanski uradniki so izrazili zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v regiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ZDA obtožil "dejanja tiranije" zaradi nedavnih vojaških napadov v vodah blizu Venezuele na plovila, za katera se domneva, da se uporabljajo za trgovino z drogami. Petro je izjavo podal v pogovoru za BBC v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN. Ob tem je še dejal, da je "vojna proti drogam" popoln neuspeh.

Venezuelska vlada je ostro obsodila ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi objave posnetka, ki se posmehuje venezuelski bolivarski milici. Minister za obrambo Vladimir Padrino López je Trumpovo dejanje označil za supremacistično in rasistično. Kot odgovor na Trumpovo »posmehovanje« je Venezuela odlikovala pet pripadnic milice in jih razglasila za »vojakinje domovine«.

V Pakistanu so potrdili nov primer otroške paralize v Hyderabadu, provinca Sindh, s čimer se je skupno število primerov v letu 2025 povzpelo na 27. Oblasti pozivajo k nacionalnemu cepljenju, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni.

Kralj Felipe VI. je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval Izrael, naj ustavi »pokol« v Gazi. Poudaril je potrebo po rešitvi dveh držav za pravično in trajno regionalno mir. Čilski predsednik Boric je šel še dlje in zahteval, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu in drugi odgovorni za genocid nad Palestinci soočijo z mednarodnim kazenskim sodiščem.

Medtem ko je predsednik Trump omalovaževal okvaro tekočih stopnic in teleprompterja na ZN, je Bela hiša zahtevala preiskavo incidenta. Trump je v svojem govoru na ZN kritiziral Združene narode in Evropo, obtožil migracije, da pošiljajo Zahod 'v pekel', in označil podnebne spremembe za prevaro. Srečal se je tudi z izbranimi voditelji muslimanskega sveta. Govor je bil poln posmeha in hvale na lastni račun.

Številne države, med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Malta in druge, so na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznale Palestino. S tem se je število držav, ki priznavajo Palestino, povečalo na 157.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k sprožitvi kazenskega postopka proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razlog za to so napadi ameriških ladij na tri plovila v Karibskem morju, za katere Petro trdi, da so povzročili smrt mladih ljudi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.