APDEJT.si

Venezuela je ponovno izrazila svojo "neomajno solidarnost" s Palestino in poudarila, da je treba ustaviti izraelsko okupacijo in "genocid" nad palestinskim ljudstvom. Zunanji minister Yván Gil je poudaril odgovornost Združenih narodov pri zaustavitvi tega, kar opisujejo kot genocid, in ponovno potrdil podporo Venezuele pravici Palestine do samoodločbe. Venezuela pozdravlja tudi naraščajoče število držav, ki priznavajo državo Palestino.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da leta 2026 ne bo sodelovala na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju, če bo Izrael še naprej sodeloval. Poleg Irske je udeležbo pod istimi pogoji pod vprašaj postavila tudi slovaška radiotelevizija RTVSLO. Španija in Islandija naj bi razmišljali o podobnih potezah, medtem ko se čaka na odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Venezuela je začela obsežne vojaške vaje pod imenom "Independencia 200" kot odgovor na grožnje ZDA in njihovo pomorsko prisotnost v Karibih. Napetosti naraščajo zaradi ameriškega interesa za venezuelsko nafto, kar sproža zaskrbljenost v Venezueli.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Izrael je izvedel napad na vodstvo Hamasa v Katarju, kar je sprožilo ostre obsodbe Katarja. Katarski premier je izjavil, da je Izrael s tem napadom uničil upanje na izpustitev talcev iz Gaze. Izraelski premier Netanjahu je obljubil, da bo zasledoval voditelje Hamasa v tujini. Napad v Katarju je bil izveden, ker so se pogajanja o končanju vojne v Gazi znašla v slepi ulici.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanji predsednici vrhovnega sodišča Črne gore, Vesni Medenici, in nekdanjemu županu Budve, Milu Božoviću, zaradi njune vpletenosti v korupcijo in trgovino z narkotiki. State Department je Božovića obtožil zlorabe javnih funkcij za podporo organiziranemu kriminalu in mednarodnim operacijam trgovine z drogami. Poslanec Demokratov, Momčilo Leković, je odločitev ZDA pozdravil kot obsodbo »gnile zveze politike, pravosodja in kriminala« v Črni gori.

Papež Leon XIV je v sredo pozval vernike k molitvi za otroke v Ukrajini, Gazi in drugih vojnih območjih. Med splošno avdienco na Trgu svetega Petra v Vatikanu je poudaril težko situacijo otrok, ki trpijo zaradi vojn, ter pozval k spominu nanje v molitvah in projektih.

Predsednik Trump je nakazal možnost vojaških napadov znotraj Venezuele, medtem ko je predsednik Maduro potrdil mobilizacijo 25.000 vojakov na meji s Kolumbijo in na morskih izhodih. Maduro je pozval k deeskalaciji napetosti.

Donald Trump je okrepil svoje grožnje Chicagu s pošiljanjem pripadnikov Nacionalne garde in agentov za priseljevanje. Objavil je parodijo na film "Apocalypse Now" s plamtečo kroglo. Njegova opozorila so sprožila močno nasprotovanje lokalnih oblasti. Napovedal je tudi največji program deportacij v ameriški zgodovini, kar je sprožilo tožbe in sodne odločbe.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil, da nobena "zlonamerna propaganda" ne bo oslabila Izraela pri doseganju ciljev v Gazi. Njegova izjava je prišla po objavi videoposnetkov talcev, ki jih je objavil Hamas. Netanyahu je poudaril, da se lahko ofenziva konča takoj, če Hamas sprejme pogoje, ki jih je postavil Izrael.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je opozorilo več kot 250.000 državljanov Venezuele, da se morajo pripraviti na vrnitev v svojo državo do 7. novembra. Razlog je konec začasne zaščite (TPS), ki jim je bila podeljena leta 2021. DHS poziva vse, ki nimajo druge pravne podlage za bivanje v ZDA, naj se pripravijo na odhod.

Strokovnjaki Združenih narodov pozivajo k nujnemu srečanju Generalne skupščine ZN zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Opozorili so na genocid in namerno povzročanje lakote ter zahtevajo ukrepanje proti izraelski okupaciji Palestine. Spomnili so, da 17. september predstavlja rok, ki ga je določila resolucija Generalne skupščine pred letom dni, v kateri je bil Izrael pozvan, da konča svojo 'nezakonito prisotnost' v Gazi.

Urad ZN za človekove pravice je ponovno poudaril, da mora vsaka državna akcija proti trgovini z drogami spoštovati mednarodno pravo. ZN opozarja, da je uporaba smrtonosne sile dovoljena le kot zadnja možnost.

Rusija je obsodila pritisk ZDA na Venezuelo kot popolnoma nesprejemljiv. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da je ravnanje Zahoda do držav, ki želijo voditi lastno politiko, nedopustno. Moskva meni, da dejanja Washingtona ogrožajo regionalno in splošno varnost.