APDEJT.si

Venezuela je v Združenih narodih obsodila Združene države Amerike zaradi napotitve vojaških ladij in podmornic v Karibsko morje. Venezuelska misija pri ZN trdi, da gre za kršitev sporazuma iz Tlatelolca zaradi pošiljanja jedrske podmornice in da ameriški "vojaški blokadi" ogroža venezuelsko suverenost in uničuje Ustanovno listino ZN. Honduraški ekspredsednik Manuel Zelaya je prav tako obsodil "vojaško blokado" ZDA proti Venezueli.

Generalni državni tožilec Venezuele, Tarek William Saab, je napovedal nacionalno kampanjo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in zmanjšanje števila nesreč, v katere so vpleteni motoristi. Kampanja, ki poteka v sodelovanju z Ministrstvom za promet, nosi slogan "Če prižgeš motor, ne ugasni svojega življenja" in si prizadeva ozaveščati motoriste o nevarnostih v prometu.

Venezuelaška vojska je vzpostavila strog nadzor nad mejnim prometom, vključno s kopenskimi, zračnimi in morskimi potmi, ter prehodom vozil, ki bo trajal od petka do ponedeljka. Ukrep je namenjen zagotavljanju varnosti med nedeljskimi občinskimi volitvami, za katere je bilo v celotni državi razporejenih več kot 300.000 pripadnikov oboroženih sil (FANB).

Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obsodil prisotnost ameriških pomorskih in zračnih sil v južnem Karibskem morju. Kuba te operacije označuje kot provokacijo, ki poteka pod lažnimi pretvezami in je povezana s koruptivno agendo ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia. Kuba meni, da ta prisotnost ogroža mir v regiji.

Nekdanji irski premier Bertie Ahern je pohvalil Trumpa za hiter napredek pri pogovorih med Rusijo in Ukrajino. Sočasno so se pojavile kritike zaradi srečanja Trumpa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga morali v Aljaski pričakati z lisicami. Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da Trump izgublja potrpljenje s Putinom. Trump je v Ovalni pisarni napovedal, da bo žreb za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 potekal v Washingtonu, D.C., vendar ni želel potrditi srečanja med Putinom in Zelenskim.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je Izrael pripravljen takoj sprejeti vse talce, ki jih bo izpustil Hamas. Hamas je Izraelu potrdil, da ima 20 živih talcev in jih je pripravljen izpustiti, kot je bilo sprva načrtovano.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Izraelska letala so izvedla več napadov na mesto Gaza, potem ko je Netanjahu ukazal vojski, naj izvede "intenzivne napade" na Hamas zaradi domnevnih kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Hamas trdi, da ostaja zavezan premirju, vendar priznava težave pri iskanju trupel izraelskih ujetnikov.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Ameriški predsednik Donald Trump je zaostril sankcije proti ruskim naftnim družbam, kot sta Rosneft in Lukoil, zaradi nezadovoljstva s počasnim napredkom pri končanju vojne v Ukrajini. Srečanje s Putinom v Budimpešti je bilo odpovedano. Kljub pričakovanju, da bodo sankcije zmanjšale ruske prihodke od nafte, Putin ostaja neomajen in poudarja, da se Rusija ne bo uklonila pritisku. Kitajska in Indija naj bi zmanjšali uvoz ruske nafte. Bela hiša sporoča, da Trump želi od Putina dejanja in ne le besed.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

Hamas si prizadeva ponovno vzpostaviti nadzor v Gazi. Izrael je pokopal posmrtne ostanke talca Guya Illouza, ki ga je vrnil Hamas. Trump je dejal, da lahko Izrael ponovno napade Gazo, če Hamas ne bo spoštoval premirja, in da bo situacija hitro rešena. Izrael je prejel še 45 trupel Palestincev.

Donald Trump je med letom v Izrael izjavil, da bo morda poslal rakete Tomahawk Ukrajini, če Putin ne bo končal vojne, kar naj bi v Moskvi povzročilo veliko zaskrbljenost. Na to se je odzval nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev, ki je posvaril Trumpa pred morebitnimi posledicami dobave teh raket Ukrajini.

Izrael je bolnišnicam v Gazi vrnil trupla 30 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Hamas je doslej vrnil posmrtne ostanke 17 od 28 trupel, ki bi jih moral vrniti ob začetku premirja.

Moskva je obtožila EU, da poskuša sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom z zaostrovanjem konflikta v Ukrajini. Kremelj je poudaril, da pred vrhom v Budimpešti ostajajo številna odprta vprašanja, datum pa še ni določen. Trump je pozval k takojšnji ustavitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino ter spodbudil pogovore o spornih ozemljih. Prav tako naj bi Trump zahteval predajo celotnega Donbasa Putinu.

Prvi helikopterji, ki so prevažali talce, ki jih je Hamas izpustil, so prispeli v bolnišnice v Tel Avivu. Helikopter s talci je pristal v bolnišnici Sheba v Ramat Ganu, drugi pa je pripeljal v bolnišnico Beilinson, kjer so sprejeli nekdanjega talca Eitana Mora. Talci so bili prepeljani iz vojaške baze Reim, ki se nahaja blizu Gaze.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.