Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Berlinski župan Wegner je sabotažo na elektroenergetskem omrežju v Berlinu označil za terorizem. Odgovornost za napad je prevzela levičarska skupina Vulkangruppe. Zaradi napada je ostalo brez elektrike 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Pričakovati je, da bo izpad elektrike trajal do četrtka.

Obsežna tehnična napaka v sistemu kontrole zračnega prometa v Grčiji je 4. januarja povzročila prekinitev letalskega prometa po vsej državi. Prizemljitev letov je povzročila kaos na letališčih, kjer je obtičalo na tisoče potnikov, vključno z Britanci, ki so se vračali s božičnih počitnic. Dolge čakalne vrste so nastale na mednarodnem letališču v Atenah in drugih regionalnih letališčih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik, potem ko so ga opazili pri izbiranju dragih materialov za novo plesno dvorano v Beli hiši, medtem ko se v javnosti krepijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Trump je na poti do svojega golf kluba obiskal podjetje Arc Stone, kjer je osebno izbiral vzorce marmorja in oniksa za projekt, ki naj bi po načrtih zasenčil obstoječe prostore vzhodnega krila Bele hiše. Kritiki mu očitajo potratnost in osredotočenost na nepremičninske projekte v času, ko se ameriški državljani soočajo z visokimi stroški življenja. Istočasno so se v javnosti pojavili novi dvomi o predsednikovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Čeprav je Trump na družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, analitiki opozarjajo na nenavadnost tedenskega opravljanja takšnih pregledov pri 79 letih. Poleg tega poročila nakazujejo, da predsednik kljub nasvetom zdravnikov samovoljno povečuje odmerke aspirina, kar bi lahko povzročilo dodatna tveganja za njegovo zdravje. Dodaten pritisk povzročajo podatki o njegovih pogostih obiskih igrišč za golf, ki so v letu 2025 davkoplačevalce stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

British Gas je ponudil do 2.000 funtov pomoči upokojencem za plačilo računov za energijo. Varčevalci so pred novembrskim proračunom vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov v denarne ISA račune. Kancelarka Rachel Reeves se je znašla pod pritiskom zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki bi lahko ogrozile na stotisoče delovnih mest v družinskih podjetjih. Milijoni upokojencev in varčevalcev so prejeli nepričakovane davčne obveznosti od HMRC zaradi zamrznjenih pragov in naraščajočih dohodkov. Kritiziran je bil sistem trojnega zaklepa za pokojnine, saj naj bi povečeval davčno breme za mlade.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Film Avatar: Ogenj in pepel je že tretji teden zapored na prvem mestu blagajn v Severni Ameriki in je v tem času zaslužil dodatnih 40 milijonov dolarjev. Hollywood upa na uspešno filmsko leto 2026, po razočaranju v letu 2025.

Nenadni dobički na kripto platformi za napovedovanje dogodkov Polymarket so sprožili preiskavo in ostre odzive v ameriškem kongresu, potem ko so tri denarnice pravilno napovedale odstavitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura le nekaj ur pred njegovo aretacijo. Po podatkih analitikov so lastniki denarnic, ki so bile ustvarjene in financirane le nekaj dni pred dogodkom, s stavami na ameriško vojaško posredovanje in padec venezuelskega režima zaslužili več kot 630.000 ameriških dolarjev. Zaradi nenavadnega časovnega ujemanja in visokih zneskov so se pojavili resni sumi, da so imeli posamezniki dostop do strogo zaupnih vojaških informacij. Ameriški kongresnik Ritchie Torres je v odziv na dogajanje že napovedal pripravo nove zakonodaje, ki bi zveznim uslužbencem in politikom prepovedala trgovanje na trgih napovedi, če imajo dostop do materialnih nejavnih informacij. Sumi o zlorabi informacij izhajajo predvsem iz dejstva, da je bila verjetnost vojaškega posredovanja v januarju na trgu ocenjena le na šest odstotkov, preden so omenjeni računi vložili znatna sredstva. Predsednik ZDA Donald Trump je po izvedeni operaciji potrdil, da je bila vojska v pripravljenosti že več dni, kar dodatno krepi sume o morebitnem odtekanju informacij iz vladnih ali vojaških krogov.

Podjetje Xreal, vodilni svetovni ponudnik na področju očal za razširjeno resničnost (AR), je v Las Vegasu predstavilo novo serijo naprav 1S. Nova očala prinašajo izboljšano optiko z ločljivostjo 1200p in so del širšega ekosistema serije One, ki vključuje tudi modela One in One Pro. Poleg očal je podjetje na trg poslalo še Neo Power Hub, kompaktno enoto, ki združuje zunanjo baterijo in vmesnik za prenos video signala, kar uporabnikom omogoča daljšo avtonomijo pri delu ali igranju videoiger. Naprava 1S se osredotoča na prenosljivost in dostopnost, pri čemer so prvi testi s strani strokovnih medijev poudarili izjemno zmogljivost prikaza tridimenzionalne prostorske slike. Očala so zasnovana predvsem za ljubitelje mobilnega igranja sreč in tiste, ki potrebujejo sekundarni virtualni zaslon na poti. Z novo strojno opremo želi Xreal utrditi svoj tržni delež v industriji nosljive tehnologije, ki vse bolj prodira v vsakdanjo uporabo tako v poslovne namene kot za zabavo. Izdelki so bili uradno predstavljeni 4. januarja 2026 na sejmu v Las Vegasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za novo, 8.360 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gradbeni projekt, ki vključuje nadomestitev porušenega vzhodnega krila Bele hiše, ostaja predmet številnih kritik, saj so se stroški povzpeli na 400 milijonov dolarjev. Bela hiša ob tem poudarja, da predsednik materiale kupuje z lastnimi sredstvi. Obenem se je Trump ponovno spoprijel z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in starosti. V intervjuju za The Wall Street Journal je zavrnil ugibanja o modricah na rokah in rezultatih zdravniških pregledov, ki so jih nekateri mediji interpretirali kot znake pešanja zdravja. Poleg tega nova poročila razkrivajo, da je predsednik v letu 2025 golf klube obiskal kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo približno 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih rund golfa presegel osemletni seštevek Baracka Obame.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.