Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Indonezijski reševalci so v nedeljo našli drugo truplo med iskanjem španskega nogometnega trenerja in njegovih dveh otrok, ki so pogrešani, potem ko se je med božičnimi prazniki potopila turistična ladja.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, izdal resna opozorila vladam Mehike, Kolumbije in Kube. Mehika, Kolumbija in Kuba so pred tem ostro obsodile ameriško vojaško posredovanje kot kršitev suverenosti, Trump pa se je na te kritike odzval s prikritimi grožnjami. Poleg tega je Trump javno odrekel podporo venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, saj je izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za vodenje države. Operacija je sprožila buren odziv tudi v ameriški notranji politiki. Senator Bernie Sanders je predsednika Trumpa obtožil, da nima ustavnih pooblastil za enostranske napade na druge države in da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo. Sanders je poudaril, da bi se morala administracija namesto »vojaškega pustolovstva« osredotočiti na domače gospodarske težave. Podobne kritike je izrekla tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, ki je operacijo označila za nezakonito in nepremišljeno. Kljub mednarodnim obsodbam Bela hiša vztraja pri upravičenosti posega, ki sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in sankcij proti Madurovemu režimu.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

V Novi Mehiki so se pojavile padavine v obliki dežja in snega, vendar so snežne padavine ostale minimalne zaradi visoke nadmorske višine. Napovedano je toplejše in bolj suho vreme ob koncu tedna. Izdana so bila nova opozorila zaradi snega, pričakuje se še več snega. Na nekaterih smučiščih so spremenili ure obratovanja; Mt. Hood Meadows je bil zaprt zaradi prepojenega snega.

Člani venezuelske diaspore so po vsem svetu, od Latinske Amerike in Združenih držav Amerike do Španije, z navdušenjem proslavili konec vladavine Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po vojaški operaciji ZDA, ki je končala njegovo večletno avtokratsko vladanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Miamija, Madrida in drugih svetovnih prestolnic, kjer so s pesmijo in zastavami izražali upanje na demokratično prihodnost države, ki jo je v zadnjem desetletju zapustilo skoraj osem milijonov ljudi. Dogodki so sledili obdobju izjemnih napetosti, ko je Maduro še v začetku decembra zatrjeval, da njegova moč temelji na vojski in ljudstvu, ter zavračal pogoje Washingtona. Kljub njegovi retoriki o odporu proti ameriškemu imperiju je vojaško posredovanje zapečatilo njegovo usodo. Med izseljenci, ki so pobegnili pred gospodarskim kolapsom in politično represijo, zdaj prevladujeta olajšanje in negotovost glede stabilnosti nove prehodne oblasti ter prihodnje obnove domovine.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nizu novih objav na družbenem omrežju Truth Social zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike, pri čemer je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, Venezuelo pa z dolgotrajno okupacijo. Trump je v petek zgodaj zjutraj zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, če bi Iran nasilno zatrl mirne protestnike. Hkrati je branil nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, in napovedal, da bodo ZDA državo zasedle za nedoločen čas. Njegove poteze so sprožile ostre odzive celo znotraj njegove baze podpornikov MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je javno kritizirala predsednikovo usmeritev in poudarila, da volivci niso glasovali za nove tuje vojne in neskončno porabo davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Medtem so varnostni strokovnjaki opozorili, da Trump s svojimi dejanji v Latinski Ameriki povzema avtoritarno geopolitično strategijo, ki je značilna za Rusijo in Kitajsko. Poleg geopolitičnih napetosti je Trump vstop v leto 2026 zaznamoval tudi z osebnim sporom z igralcem Georgem Clooneyjem, ki se je s svojo družino preselil v Francijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata 1. januarja 2026 podpisal serijo izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil vse odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejete po njegovi obtožbi septembra 2024. Med preklicanimi ukrepi so tudi tisti, ki so se nanašali na zaščito judovske skupnosti in prepoved diskriminatornih praks pri javnih naročilih v povezavi z Izraelom. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je svoje dejanje utemeljil kot nujno čiščenje dediščine obtoženega predhodnika. Odločitev je sprožila ostre odzive, zlasti zaradi preklica ukaza iz decembra 2025, ki je uradnikom in agencijam prepovedoval sodelovanje v bojkotu Izraela. Medtem ko Mamdani trdi, da gre za administrativno sanacijo vodenja mesta po korupcijskem škandalu, ga kritiki obtožujejo spodkopavanja varnosti judovske skupnosti. Pri zaprisežni slovesnosti ga je podprl senator Bernie Sanders, župan pa je v petek ponovno stopil v bran svojim prvim potezam, ki so močno polarizirale ameriško in mednarodno javnost.

V indijski zvezni državi Odisha je prišlo do tragične nesreče v kamnolomu, kjer se je na delavce zrušil večji del skalnate stene. Po prvih informacijah lokalnih oblasti in reševalnih služb obstaja utemeljena bojazan, da je nesreča zahtevala več smrtnih žrtev med tamkajšnjimi zaposlenimi. Reševalne ekipe so nemudoma začele z iskalno akcijo pod gmotami kamenja, vendar delo otežuje nestabilnost terena. Incident se je zgodil v kamnolomu, kjer pridobivajo gradbeni kamen, pri čemer natančno število pogrešanih še ni uradno potrjeno. Lokalna policija in uprava za obvladovanje nesreč preiskujejo vzroke za nenadno zrušenje hriba, medtem ko svojci delavcev čakajo na uradne podatke o žrtvah. Varnostni standardi v indijskih rudnikih in kamnolomih so pogosto predmet kritik, saj so tovrstne nesreče v regiji razmeroma pogoste zaradi pomanjkljivega nadzora in nevarnih delovnih pogojev.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.