Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Bela hiša je ob peti obletnici vstopa protestnikov v ameriški Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, vzpostavila novo spletno stran, na kateri dogajanje predstavlja v bistveno drugačni luči od dosedanjih ugotovitev. V novi interpretaciji zgodovine so udeleženci, ki so podpirali nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, označeni za mirne protestnike. Administracija obenem odgovornost za takratno nasilje pripisuje organom pregona, češ da so policisti izzvali zbrano množico. Nova spletna stran brez predloženih dokazov trdi, da je bila policija tista, ki je sprožila usodni napad na Kapitol. Takšna retorika predstavlja popoln preobrat v uradnem poročanju o dogodkih, ki so jih mednarodni mediji in preiskovalni organi dotlej označevali za nasilen vdor v hram ameriške demokracije. Kritiki in osrednji mediji, vključno s CNN, opozarjajo, da gre za poskus ponovnega pisanja zgodovine in zanikanje dejstev, ugotovljenih v obsežnih sodnih postopkih. Sprememba uradnega stališča prihaja v času povečanih političnih napetosti v Združenih državah Amerike. Objava spletne strani je sprožila ostre odzive v javnosti, saj neposredno nasprotuje video posnetkom in pričevanjem, ki so dokumentirali napade na policiste in vdor v prostore kongresa pred petimi leti. To potezo mnogi razumejo kot del širše strategije preoblikovanja javnega mnenja o enem najbolj kontroverznih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je javno obtožilo hotelsko verigo Hilton izvajanja usklajene kampanje za zavračanje storitev uslužbencem urada za priseljevanje in carine (ICE). Po navedbah ministrstva je franšizni hotel Hampton Inn v bližini Minneapolisa zlonamerno preklical rezervacije agentom, ki so sobe poskušali rezervirati z uradnimi vladnimi elektronskimi naslovi. Incident je sprožil ostre odzive privržencev gibanja MAGA na družbenih omrežjih, ki vodstvu podjetja očitajo namerno oviranje izvajanja zakonov o priseljevanju. V ločenem incidentu v Dallasu je uslužbenka hotela Hilton Anatole na družbenih omrežjih objavila posnetek, v katerem je opozarjala skupnost na prisotnost agentov ICE v hotelu. Kljub njenim izjavam, da ji za izgubo zaposlitve ni mar, je vodstvo hotela sporočilo, da je že sprejelo ustrezne ukrepe zaradi kršitve delovnih standardov. Podjetje Hilton je v uradnem pojasnilu poudarilo, da so številni njihovi hoteli v neodvisni lasti in upravljanju, kar otežuje centraliziran nadzor nad odločitvami posameznih franšiz. Dogajanje stopnjuje napetosti med zveznimi organi in zasebnim sektorjem v času poostrenih migracijskih ukrepov. Medtem ko DHS trdi, da Hilton s svojimi dejanji posredno podpira kriminalce, se podjetje trudi ohraniti nevtralno podobo in poudarja odgovornost lokalnih upravnikov. Spor odpira širša vprašanja o sodelovanju korporacij pri izvajanju vladnih politik in varnostnih operacij na ameriških tleh.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je javno stopil v bran svoji nedavno imenovani uradnici za stanovanjsko politiko Cei Weaver, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi preteklih objav na družbenih omrežjih. Weaverjeva, ki vodi urad za zaščito najemnikov, je v svojih izbrisanih objavah iz let 2017 in 2019 lastništvo nepremičnin označila za orodje prevlade belcev in pozvala k zasegu zasebne lastnine v korist kolektivnega dobra. Njeni komentarji so sprožili ostre odzive v ameriški politiki in medijih, saj kritiki trdijo, da takšna stališča ogrožajo temelje ekonomske stabilnosti delavskega razreda. Nekdanji župan New Yorka Eric Adams je bil eden najglasnejših kritikov, ki je objave označil za popoln odklon od realnosti in poudaril, da je lastništvo nepremičnin ključno za ustvarjanje bogastva generacij med priseljenci in temnopoltimi prebivalci mesta. Poleg Adamsa so se kritikam pridružili tudi uradniki ministrstva za pravosodje in uredniški odbor časnika The Washington Post. Kljub naraščajočemu pritisku Mamdani vztraja pri svoji odločitvi, saj Weaverjeva predstavlja steber njegove politike širjenja nadzora nad najemninami in boja proti malomarnim lastnikom stanovanj. Sporno imenovanje se je zgodilo le nekaj dni po Mamdanijevi inauguraciji, kar kaže na visoko stopnjo nadzora, ki ga bo deležna njegova administracija. Mamdani je na položaj prišel z obljubami o korenitih spremembah na stanovanjskem trgu, vendar so radikalna stališča njegove ekipe hitro postala osrednja točka političnega spora v največjem ameriškem mestu. Razprava o Weaverjevi odpirajo širša vprašanja o prihodnosti nepremičninske politike v New Yorku pod vodstvom progresivne levice.

Britansko ministrstvo za izobraževanje je napovedalo korenito posodobitev sistema posredovanja rezultatov izpitov GCSE v Angliji, ki bo dijakom prvič omogočila dostop do ocen preko mobilne aplikacije Education Record. Čeprav bodo učenci še vedno obiskali šole ob 8. uri zjutraj za osebni prevzem rezultatov, bodo ti v digitalni obliki na voljo tri ure kasneje. Cilj nove platforme je zmanjšanje administrativnih stroškov za izobraževalne ustanove za ocenjenih 30 milijonov funtov letno in poenostavitev postopkov za delodajalce, saj bo sistem trajno hranil dokazila o kvalifikacijah. Kljub tehnološkemu napredku so se pojavili pomisleki glede digitalne izključenosti, saj dijaki s starejšimi napravami ali omejenim dostopom do mobilnih podatkov aplikacije morda ne bodo mogli uporabljati. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko povečalo razkorak med socialno-ekonomskimi razredi. Poleg tega sistem zahteva, da imajo tudi srednje šole in kolidži nameščeno ustrezno programsko opremo, kar bi lahko povzročilo začetne logistične težave pri izvajanju programa v polnem obsegu. Istočasno je v akademskih krogih sprožil val ogorčenja kolidž Trinity Hall z Univerze v Cambridgeu, ki je sprejel novo politiko aktivnega zaposlovanja študentov iz elitnih zasebnih šol, kot sta Eton in Winchester. Vodstvo kolidža odločitev utemeljuje s skrbjo za kakovost kandidatov in strahom pred domnevno obratno diskriminacijo. Takšna poteza po mnenju mnogih strokovnjakov izničuje desetletja prizadevanj za večjo dostopnost prestižnih univerz za dijake iz državnih šol in tiste iz manj privilegiranih okolij.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

V mestu Henderson v ameriški zvezni državi Nevada se je odvil nevaren incident, ko je moški z ukradenim gradbenim strojem tipa kopač namerno poskušal povozi policiste. Dogodek, ki so ga posnele nadzorne in policijske telesne kamere, se je začel na gradbišču, kamor so bili policisti poklicani zaradi poročil o kraji in nevarnem ravnanju z opremo. Policija je javnosti zdaj omogočila vpogled v videoposnetke, ki prikazujejo dramatične trenutke soočenja med osumljencem in organi pregona. Na posnetkih je videti, kako osumljenec upravlja s težkim kopačem in se z dvignjeno žlico agresivno usmeri proti policijskim vozilom ter policistom, ki so bili na tleh. Policisti so se morali hitro umakniti, da bi se izognili trčenju, ki bi se lahko končalo s smrtnimi žrtvami. Lokalna policija je poleg vizualnega gradiva objavila tudi posnetke klicev v sili na številko 911, ki so sprožili hitro intervencijo na kraju dogodka. Preiskava incidenta še poteka, osumljenec pa se bo moral zagovarjati zaradi več kaznivih dejanj, vključno z napadom na uradno osebo s smrtno nevarnim orožjem in krajo težke mehanizacije. Po navedbah policije v Hendersonu so bili policisti v veliki nevarnosti, vendar jim je z ustreznim taktičnim odzivom uspelo preprečiti hujšo tragedijo in osumljenca obvladati brez uporabe smrtonosne sile.

Vlada predsednika Donalda Trumpa je pod vodstvom ministra za zdravje Roberta F. Kennedyja ml. in kmetijske ministrice Brooke Rollins napovedala celovito posodobitev zveznih prehranskih smernic, ki v ospredje postavljajo naravna živila. Nova strategija, znana pod geslom MAHA (Make America Healthy Again), ostro omejuje dodane sladkorje in predelano hrano, ki so po mnenju nove administracije glavni povzročitelji kroničnih bolezni v državi. S tem ukrepom nameravajo Združene države Amerike spremeniti desetletja stare prehranske piramide, ki naj bi bile prilagojene interesom korporacij. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je poudarila, da bodo nove smernice temeljile izključno na znanstvenih podatkih in dejstvih, ne pa na lobiranju posebnih interesnih skupin ali politični ideologiji. Reforma se osredotoča na spodbujanje uživanja beljakovin in zdravih maščob, medtem ko močno kritizira uporabo rastlinskih olj ter ultra-predelanih izdelkov. Cilj vlade je zagotoviti državljanom najbolj natančne informacije, ki niso odvisne od farmacevtske industrije. Kennedy je ob napovedi izpostavil, da gre za radikalen odmik od dosedanje prakse, ki je Američane vodila v odvisnost od zdravil. Nova pravila bodo neposredno vplivala na javnozdravstveno politiko in šolske obroke, s čimer želi administracija nasloviti krizo debelosti in drugih metabolnih motenj. Strokovna javnost pričakuje, da bodo te spremembe sprožile precejšen odpor v živilskopredelovalni industriji.

Združenje policistov in mirovnih častnikov Minnesote (MPPOA) je v uradni izjavi ostro obsodilo izjave političnih voditeljev, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem. Sindikat je politike obtožil uporabe neodgovorne in nevarne retorike proti organom pregona, ki se je razširila po nedavnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v Minneapolisu ustrelil osumljenca. Predstavniki sindikata trdijo, da tovrstne javne kritike politikov spodkopavajo varnost in zaupanje v delo policije ter povečujejo napetosti v skupnosti. Izjava je bila izdana le nekaj ur po strelskem dogodku, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi lokalnih oblasti, ki so bili kritični do delovanja zveznih agentov na njihovem območju. Odziv sindikata poudarja vse večji razkorak med lokalno politiko in zveznimi varnostnimi organi v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile. Vodstvo združenja zahteva, da se politiki vzdržijo prehitrih sodb, dokler preiskava o streljanju ni v celoti zaključena, saj njihove besede neposredno vplivajo na varnostno situacijo na terenu.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se po incidentu, v katerem je agentska služba za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelila in ubila žensko, razširili usklajeni protesti. Po navedbah poročil so se aktivistične mreže na dogodek odzvale v nekaj urah, kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti nevladnih organizacij na tovrstne katalitične dogodke. Demonstranti so v več mestih blokirali ceste, nadlegovali policiste in javno razkrivali njihove osebne podatke, s čimer so stopnjevali pritisk na zvezne agente. Videoposnetki dogodka, ki so zaokrožili po družbenem omrežju X, prikazujejo različne poglede na incident. Na enem izmed posnetkov je razvidno, da je ženska s svojim vozilom poskušala blokirati cesto in ovirati agente, nato pa je bila ustreljena, ko se je začela pomikati proti enemu izmed njih. Kljub prisotnosti več posnetkov v javnosti krožijo nasprotujoče si interpretacije dogajanja, kar dodatno podpihuje napetosti med protestniki in oblastmi. Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na dogodke izrazil neomajno podporo agentom službe ICE in celotni administraciji. Ostro je obsodil ravnanja radikalnih skupin, ki izvajajo pritiske na uradne osebe, in napovedal še bolj dosledno izvajanje zakonodaje na področju priseljevanja. Dogajanje odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanj migracijske politike in pooblastil zveznih organov pregonov.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani se je teden dni po prevzemu položaja znašel pod plazom kritik in posmeha zaradi izjav o dostopnosti vstopnic za svetovno prvenstvo v nogometu. Mamdani, ki zagovarja socialistična načela, je izrazil namero, da bi njegova ekipa omogočila nižje cene vstopnic za navadne državljane, saj naj bi trenutne cene, ki dosegajo 600 dolarjev, nogomet spreminjale v luksuzno izkušnjo. Uporabniki družbenih omrežij so njegove trditve hitro demantirali s pojasnili, da župan mesta nima pristojnosti nad določanjem cen vstopnic za mednarodne športne dogodke, ki so pod okriljem Fife. Poleg zapletov z vstopnicami se Mamdani sooča z očitki o dvoličnosti glede javnega prevoza. Čeprav je v predvolilni kampanji obljubljal brezplačen prevoz, so se cene podzemne železnice in avtobusov v New Yorku povišale takoj po njegovem nastopu funkcije 1. januarja. Kritiki poudarjajo, da se župan namesto z reševanjem logističnih in finančnih izzivov mesta raje poslužuje aktivistične retorike, ki nima podlage v realni politiki. Njegov začetek mandata nekateri analitiki označujejo za politično ponižanje, saj naj bi se prepad med njegovimi obljubami o enakosti in dejanskimi stroški bivanja v mestu poglobil že v prvih dneh. Newyorčani so namesto napovedane revolucije prejeli podražitve, kar močno spodkopava županovo verodostojnost pri vprašanjih dostopnosti in socialne pravičnosti.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Svetovno znana igralka in predana aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot je umrla 28. decembra v starosti 91 let zaradi raka, je razkril njen soprog Bernard d'Ormale. Pogrebne slovesnosti in pokop legendarne filmske ikone so potekali to sredo v sredozemskem letovišču Saint-Tropez, kjer je igralka preživela velik del svojega življenja. Njen soprog je v intervjuju za revijo Paris Match pojasnil, da se je Bardotova borila z boleznijo in prestala dve operaciji, vendar podrobnosti o vrsti raka javnosti niso razkrili. Bardotova je v zgodovino zapisana kot ena največjih zvezdnic francoskega in svetovnega filma, ki je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja krojila podobo sodobne ženske. Po končani filmski karieri se je popolnoma posvetila boju za dobrobit živali, kar je ostalo njeno primarno poslanstvo vse do smrti. Njen pokop v Saint-Tropezu, obrnjen proti morju, simbolično zaključuje obdobje njene tesne povezanosti s tem krajem, ki ga je s svojo prisotnostjo postavila na svetovni zemljevid. Novica o njeni smrti je sprožila številne odzive v kulturnih in političnih krogih po vsem svetu. Kljub nekaterim kontroverznim izjavam v kasnejših letih njenega življenja, Bardotova ostaja neizbrisen simbol francoske kulture in kinematografije. Njeno zapuščino bosta poleg filmskih del ohranjala tudi njena fundacija za zaščito živali in spomin na njen vpliv na globalno pop kulturo.