Župan New Yorka Zohran Mamdani je v petek obsodil uporabo pro-hamasovskih gesel med protesti, ki so potekali pred sinagogo v Queensu. Protestniki iz vrst gibanja Palestinian Assembly for Liberation so v četrtek zvečer izrazili nasprotovanje dogodku, ki so ga označili za »prodajo ukradene zemlje«, medtem ko se je pred sinagogo Young Israel of Kew Gardens Hills zbrala tudi skupina protiprotestnikov s propalestinskimi in nekaterimi skrajno desnimi simboli. Kljub začetnemu molku, ki je sprožil kritike s strani drugih mestnih zakonodajalcev, je Mamdani kasneje v izjavi za javnost Hamas označil za teroristično organizacijo. S tem je poskušal umiriti napetosti, ki so nastale ob njegovem prvem večjem preizkusu na področju javnega reda in miru po nastopu županske funkcije. Dogodek je izpostavil globoke delitve v mestu glede vprašanj na Bližnjem vzhodu. Lokalna policija je nadzorovala oba tabora, da bi preprečila neposredno nasilje, vendar so incidenti pred verskimi objekti v New Yorku povzročili zaskrbljenost glede varnosti judovske skupnosti. Številni mestni politiki so se odzvali hitreje od župana in ostro obsodili izbiro lokacije protesta, saj menijo, da so verski objekti neprimerni za tovrstne politične obračune.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Ministrstvo za izobraževanje Združenih držav Amerike je prek novega portala za razkritje tujega financiranja objavilo podatke, ki razkrivajo, da je Katar vodilni tuji vir sredstev za ameriške visokošolske ustanove. Zalivska država je v ameriški izobraževalni sistem vložila približno 6,6 milijarde dolarjev, kar vključuje tako neposredna darila kot pogodbeno sodelovanje z univerzami. Ti podatki so sprožili razprave o vplivu tujih režimov na akademsko neodvisnost v ZDA. Novi javni podatki razvrščajo Katar na sam vrh seznama tujih financerjev, kar močno presega prispevke drugih držav. Objava teh informacij je del širših prizadevanj ameriške administracije za večjo transparentnost pri finančnih povezavah med tujimi entitetami in domačimi izobraževalnimi institucijami. Kritiki poudarjajo, da bi lahko tako obsežni finančni vložki vplivali na raziskovalne programe in politično usmerjenost univerz. Analitiki opozarjajo, da so nekatere izmed najbolj prestižnih ameriških univerz prejele znaten del teh sredstev, kar odpira vprašanja o morebitnih dolgoročnih posledicah za nacionalno varnost in integriteto visokega šolstva. Ministrstvo za izobraževanje namerava s portalom omogočiti javni nadzor nad temi transakcijami, saj se v preteklosti številna tuja sredstva niso ustrezno poročala.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

V okviru načrtovane širitve Bele hiše so bili javnosti razkriti podrobnejši arhitekturni načrti, ki predvidevajo gradnjo reprezentativnega stopnišča ter novih prostorov za logistiko, prehrano in tehnično vzdrževanje. Predlogi, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa v četrtek predstavila pristojni komisiji za nadzor zgradb, vključujejo obsežne posege v vzhodnem krilu predsedniške rezidence, ki bodo posodobili infrastrukturo za zaposlene in obiskovalce. Poleg novosti v vzhodnem delu načrti predvidevajo tudi spremembe na kolonadi zahodnega krila in v prostorih, ki so bili poimenovani zgornje zahodno krilo. Gre za prvo javno razgrnitev tako podrobnih načrtov za dodatke k zgodovinskemu objektu, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje funkcionalnosti dostavnih poti in servisnih dejavnosti znotraj kompleksa. Arhitekturni posegi so zasnovani tako, da bi omogočili nemoteno delovanje Bele hiše kot sodobnega upravnega središča. Projekt poudarja potrebo po dodatnih prostorih za komunalne storitve in logistično podporo, kar odraža naraščajoče potrebe sodobne predsedniške administracije. Komisija, ki bdi nad načrti, bo v prihodnje ocenila vpliv teh posegov na zgodovinsko integriteto zgradbe. Dokumentacija razkriva, da bi nova infrastruktura bistveno olajšala vsakodnevne operacije, hkrati pa s stopniščem dodala estetski poudarek vzhodnemu delu kompleksa.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Nigrska vojaška hunta je 26. decembra sprejela odlok o splošni mobilizaciji, ki oblastem podeljuje široka pooblastila za spopadanje z varnostnimi grožnjami, hkrati pa resno ogroža človekove pravice v državi. Novi pravni okvir vladi omogoča vpoklic državljanov, zaseg premoženja, prisilno prijavo domnevno sovražnih dejavnosti in omejevanje komunikacij, ki bi po mnenju oblasti lahko škodovale nacionalnim mobilizacijskim prizadevanjem. Svetovne organizacije opozarjajo, da so ukrepi namenjeni predvsem zatiranju notranje opozicije in utrjevanju oblasti po lanskem vojaškem udaru. Odlok vsebuje sporne določbe, ki državljane zavezujejo k prijavi tujcev iz sovražnih držav, pri čemer termini niso natančno definirani, kar omogoča arbitrarno uporabo zakona proti kritikom režima. Oblasti so ukrep utemeljile s potrebo po ohranitvi ozemeljske celovitosti in državne suverenosti pred notranjimi in zunanjimi grožnjami, vendar analitiki poudarjajo, da se s tem dodatno zožuje državljanski prostor. Ukrepi neposredno omejujejo svobodo gibanja in izražanja, ki sta bili v Nigru že pred tem pod močnim pritiskom. Zaskrbljenost mednarodne skupnosti narašča, saj se zdi, da vojaška oblast uporablja varnostno krizo kot izgovor za popoln nadzor nad prebivalstvom. Od državnega udara julija 2023 se je stanje na področju človekovih pravic v državi vztrajno slabšalo, novi odlok pa predstavlja vrhunec prizadevanj hunte za utišanje kakršnega koli mirnega nasprotovanja ali neodvisnega poročanja o stanju v državi.

Katarska državna energetska družba QatarEnergy je z libanonsko vlado ter podjetjema TotalEnergies in Eni podpisala sporazum o pridobitvi 30-odstotnega deleža v raziskovalnem bloku 8 v libanonskih teritorialnih vodah. Po določilih pogodbe bosta francoski TotalEnergies, ki ostaja operater bloka, in italijanski Eni obdržala vsak po 35-odstotni lastniški delež. Ta korak utrjuje položaj Katarja kot ključnega regionalnega akterja na področju energetike v vzhodnem Sredozemlju. Projekt se osredotoča na raziskovanje morebitnih nahajališč zemeljskega plina pod morskim dnom, kar je za Libanon, ki se spopada s hudo gospodarsko in energetsko krizo, strateškega pomena. Vstop katarskega giganta v konzorcij prinaša dodatno finančno stabilnost in tehnično znanje, ki sta nujna za izvedbo zahtevnih vrtanj v globokem morju. Operacije se bodo začele po zaključku pripravljalnih študij in pridobitvi vseh potrebnih okoljskih dovoljenj. Sodelovanje med Libanonom in mednarodnimi energetskimi podjetji poteka v času povečanih geopolitičnih napetosti, vendar pa sporazum nakazuje na zaupanje investitorjev v energetske potenciale regije. Uspešna odkritja bi lahko dolgoročno spremenila energetsko podobo Libanona in mu omogočila prehod k večji energetski neodvisnosti, hkrati pa okrepila vlogo Katarja pri oskrbi evropskih in regionalnih trgov z energenti.

Claire Valdez, članica skupščine zvezne države New York in sindikalna organizatorka, je uradno napovedala svojo kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu. Valdezova se poteguje za položaj v 7. okrožju New Yorka, ki ga trenutno zaseda Nydia Velázquez, ki je napovedala svojo upokojitev. Njena kandidatura prihaja neposredno po pomembnem političnem premiku v mestu, ki ga je zaznamoval vzpon levice in prevzem županskega položaja s strani njenega zaveznika Zohrana Mamdanija. Kandidatka, ki je vidna članica newyorške veje Demokratskih socialistov Amerike (NYC-DSA), svojo kampanjo gradi na temeljih skoraj desetletnega socialističnega organiziranja in krepitve institucij v mestu. Njen vstop v tekmo potrjuje naraščajoč vpliv socialističnega krila znotraj Demokratske stranke, zlasti v urbanih središčih, kot je New York. Valdezova poudarja svojo preteklost v sindikalnem delu kot ključno prednost pri zastopanju delavskih interesov v zveznem zakonodajnem telesu. Politični analitiki napovedujejo, da bo njena kandidatura deležna močnega nasprotovanja tako s strani republikancev kot tudi zmernejših demokratov. Uspeh Zohrana Mamdanija je namreč že povzročil val kritik in strahu pred radikalizacijo stranke, kar se bo verjetno odrazilo tudi v kampanji Valdezove. Kljub temu podpora znotraj socialističnih krogov ostaja močna, kar ji omogoča trdno izhodišče za prihajajoče predvolitve.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti Elona Muska, je dostop do orodja za generiranje in urejanje slik znotraj klepetalnika z umetno inteligenco Grok omejilo izključno na plačljive naročnike. Odločitev podjetja xAI sledi stopnjevanju pritiskov s strani svetovnih regulatorjev in javnosti, ki so se spopadali s poplavo zlorab tehnologije za ustvarjanje neprimernih vsebin. Uporabniki so namreč Grok izkoriščali za izdelavo spolno eksplicitnih globokih ponaredkov, vključno z digitalnim odstranjevanjem oblačil z oseb brez njihovega privoljenja. Prej prosto dostopna funkcija je zdaj na voljo le uporabnikom, ki za uporabo platforme plačujejo mesečno naročnino v višini 9,39 evra. S to potezo želi podjetje omejiti množično zlorabo algoritmov, ki so omogočali hitro generiranje na tisoče spornih podob. Kritiki poudarjajo, da so bile žrtve teh manipulacij predvsem ženske, kar je sprožilo preiskave v več jurisdikcijah, kjer so zakonodajalci zahtevali strožji nadzor nad zmogljivostmi Muskove umetne inteligence. Čeprav gre za poskus zajezitve zlorab, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da zgolj plačilni zid ne bo v celoti rešil problema etične rabe umetne inteligence. Vprašanje odgovornosti tehnoloških velikanov za vsebine, ki jih ustvarijo njihovi modeli, ostaja v središču razprav o prihodnji digitalni zakonodaji. Omejitev funkcije na plačljive uporabnike predstavlja prvi resnejši korak platforme X k moderiranju zmogljivosti klepetalnika Grok po njegovem lansiranju.

Kambodžanske oblasti so odredile likvidacijo banke Prince Bank, potem ko so njenega ustanovitelja in lastnika Chena Zhija aretirali in izročili Kitajski zaradi suma vodenja obsežne mednarodne mreže spletnih goljufij. Narodna banka Kambodže (NBC) je v četrtek sporočila, da je banki prepovedala izvajanje vseh novih storitev, vključno s sprejemanjem vlog in podeljevanjem posojil. Za nadzor nad preostalim premoženjem in postopkom zaprtja so imenovali zunanje likvidatorje iz podjetja Morisonkak MKA Audit Accounting Co. Ltd., komitenti pa lahko svoje vloge dvignejo ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Chen Zhi, ki je bil predsednik konglomerata Prince Holding Group, je bil predmet večmesečne preiskave, v kateri so sodelovale tudi oblasti Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. Oktobra lani sta Washington in London proti njemu uvedla sankcije, saj ga obtožujeta vodenja transnacionalne kriminalne združbe, ki je žrtve po vsem svetu oškodovala za več milijard dolarjev in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi za delo v klicnih centrih. Ameriške oblasti so v povezavi z njim zasegle za približno 14 milijard dolarjev sredstev v bitcoinih. Izročitev se je zgodila po tem, ko je Kambodža decembra lani Chenu odvzela kambodžansko državljanstvo, kar je kitajskim oblastem omogočilo uraden prevzem osumljenca. Operacije spletnih goljufij so se v zadnjih letih močno razširile po celotni jugovzhodni Aziji, po ocenah Urada ZN za droge in kriminal pa so žrtve tovrstnih shem samo v letu 2023 izgubile med 18 in 37 milijardami dolarjev. Ukrep kamboške centralne banke pomeni doslej najostrejšo potezo proti finančnim institucijam, ki so povezane z nezakonitimi dejavnostmi v regiji.

Minister za parlamentarne zadeve Kiren Rijiju je sporočil, da bo proračunsko zasedanje parlamenta potekalo od 28. januarja do 2. aprila 2026. Ministrica za finance Nirmala Sitharaman naj bi 1. februarja predstavila proračun, kar je nenavadno, saj ta dan pade na nedeljo.

Objavljeni so bili dodatni odzivi na nove prehranske smernice. Medtem ko nekateri kritizirajo smernice kot "velik korak nazaj" in "poklon mesni industriji", se pojavljajo tudi pozivi, da se pri iskanju beljakovin ne pozabi na rastlinske vire.