V indijskem mestu Indore so v zadnjih dneh zabeležili izbruh bolezni, ki ga oblasti pripisujejo uživanju onesnažene pitne vode. Po uradnih podatkih, ki jih je v torek potrdil župan mesta, so umrle najmanj tri osebe, več kot 100 ljudi pa so zaradi resnih zdravstvenih težav sprejeli na zdravljenje v lokalne bolnišnice. Prebivalci prizadetega območja ob tem trdijo, da je dejansko število žrtev višje, in navajajo, da je doslej umrlo pet oseb, med njimi štiri ženske. Lokalne oblasti so že sprožile obsežno preiskavo, s katero želijo ugotoviti natančen vir kontaminacije vodovodnega omrežja ali drugih vodnih virov v mestu. Prizadetim prebivalcem zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo z neoporečno vodo, medtem ko strokovne službe preverjajo kakovost vode na različnih točkah mestne infrastrukture. Incident je povzročil precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom, ki opozarja na pomanjkljiv nadzor nad sanitarno ustreznostjo javnih virov.

Podjetje s sedežem v Idahu je sprožilo obsežen odpoklic približno 1360 kilogramov (3000 funtov) surovega mletega govejega mesa, potem ko so se pojavili sumi o morebitni kontaminaciji z nevarno bakterijo E. coli. Odpoklic vpliva na distribucijske verige v šestih ameriških zveznih državah, kjer so pristojni organi že izdali opozorilo potrošnikom, naj preverijo vsebino svojih zamrzovalnikov in hladilnikov. Preiskava je pokazala, da bi sporno meso lahko predstavljalo resno tveganje za zdravje ljudi, saj okužba z bakterijo E. coli povzroča hude prebavne težave, v nekaterih primerih pa tudi odpoved ledvic. Ameriške sanitarne službe tesno sodelujejo s proizvajalcem pri odstranjevanju izdelkov s polic trgovin, medtem ko poročil o morebitnih obolenjih do trenutka objave še niso potrdili. Potrošnikom svetujejo, da izdelke vrnejo na mesto nakupa ali jih zavržejo.

Združene države Amerike in Slonokoščena obala sta v torek v Abidjanu podpisali sporazum o zdravstvenem partnerstvu, s katerim se ZDA zavezujejo k prispevku v višini 480 milijonov dolarjev za zdravstveni sektor te zahodnoafriške države. Gre za najnovejši dogovor v okviru pobude »America First«, ki odraža zunanjepolitično usmeritev administracije Donalda Trumpa in nadomešča prejšnje modele razvojne pomoči. Sredstva bodo namenjena boju proti HIV-u, malariji, izboljšanju zdravja mater in otrok ter krepitvi svetovne zdravstvene varnosti. Novi model financiranja temelji na načelu deljene odgovornosti, kar pomeni, da bo Slonokoščena obala do leta 2030 prispevala približno 292 milijonov dolarjev oziroma 60 odstotkov celotnih sredstev. Po besedah ameriške veleposlanice Jessice Davis Ba se ameriška vlada s tem odmika od tradicionalnega pristopa pomoči in se usmerja k modelu, ki temelji na trgovini, inovacijah in skupni blaginji. Takšni sporazumi so odgovor na prejšnje reze v ameriški pomoči, ki so močno prizadeli zdravstvene sisteme v državah v razvoju, kjer so bili mnogi programi za preprečevanje izbruhov bolezni neposredno odvisni od tujih sredstev.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Po podatkih zdravstvenih uradnikov se sezona gripe iz dneva v dan slabša. CDC poroča, da se po ZDA hitro širi nova različica virusa influence, imenovana podskupina K ali 'super gripa', ki povzroča hujše simptome in daljše okrevanje. Ocenjujejo, da je gripa doslej povzročila že vsaj 7,5 milijona bolezni, 81.000 hospitalizacij in 3.100 smrti.

Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v letu 2025 zabeležil najmanj 7.000 primerov okužb z nevarno, na zdravila odporno glivo, ki se je razširila že v 27 zveznih državah, vključno z Illinoisom. Zdravstvene ustanove, zlasti bolnišnice in domovi za starejše občane, se spopadajo z velikimi težavami pri omejevanju širjenja tega patogena, ki za določene skupine bolnikov predstavlja smrtno nevarnost. Razširjenost tako imenovane superglive sproža zaskrbljenost v celotnem ameriškem zdravstvenem sistemu. Strokovnjaki opozarjajo, da odpornost proti obstoječim protiglivičnim zdravilom otežuje zdravljenje in povečuje tveganje za dolgotrajne izbruhe znotraj institucij. CDC aktivno spremlja lokacije okužb in opozarja na nujnost izboljšanja higienskih protokolov v medicinskih centrih, kjer so najbolj ranljivi pacienti najbolj izpostavljeni tveganju za resne zaplete ali smrt. Povečanje števila okužb v zadnjem obdobju nakazuje na nujno potrebo po razvoju novih metod zdravljenja in strožjem nadzoru nad širjenjem v okoljih z visoko gostoto bolnikov.

Podjetje s sedežem v ameriški zvezni državi Idaho je prostovoljno odpoklicalo približno 1.360 kilogramov (3.000 funtov) surove mlete govedine zaradi suma na kontaminacijo z nevarno bakterijo E. coli. Odpoklic se nanaša na 16-unčna vakuumsko pakirana pakiranja z oznako »Forward Farms Grass-Fed Ground Beef«. Sporni izdelki so bili proizvedeni 16. decembra, na embalaži pa je naveden rok za uporabo ali zamrznitev do 13. januarja. Ameriške zdravstvene oblasti in podjetje so kupce pozvali, naj izdelkov ne uživajo, saj bakterija E. coli lahko povzroči resne prebavne težave, dehidracijo in v določenih primerih celo odpoved ledvic. Za zdaj ni poročil o morebitnih boleznih ali hospitalizacijah, povezanih s tem odpoklicem, vendar podjetje poudarja previdnostni vidik ukrepa. Izdelki so bili distribuirani prek različnih trgovskih mrež, kjer so že sprožili postopke za umik z oglasnih polic.

S 1. januarjem je v petih zveznih državah (Indiana, Iowa, Nebraska, Utah in Zahodna Virginija) začela veljati prepoved nakupa nezdrave hrane, kot so sladke pijače in sladkarije, s sredstvi programa SNAP. Pričakuje se, da bodo omejitve v prihodnje uvedle tudi druge države, nekatere naj bi sledile leta 2026.

Strokovnjaki s področja psihologije opozarjajo, da več kot 90 odstotkov novoletnih zaobljub propade že v prvih mesecih po novem letu. Po besedah psihologinje Terri Bly ljudje pogosto sprejemajo cilje, ki niso usklajeni z njihovimi dejanskimi navadami ali pa so preveč zastrašujoči, kar vodi v hitro opustitev namer. Namesto drastičnih sprememb strokovnjaki svetujejo oblikovanje bolj trajnostnih in manj obremenjujočih ciljev, ki upoštevajo posameznikov življenjski slog in pretekle izkušnje. Posebno pozornost namenjajo populaciji nad 50. letom starosti, ki ima na področju sprejemanja zaobljub že bogate izkušnje, a se pogosto še vedno spopada z istimi vzorci neuspeha. Za to starostno skupino se priporoča izbor devetih enostavnejših in dosegljivih ciljev, ki ne zahtevajo korenite preobrazbe življenja. Ključ do uspeha po mnenju analitikov ni v moči volje, temveč v ponovnem premisleku o tem, kako habitus sploh deluje in zakaj se določene navade ne obdržijo kljub prvotni motivaciji. Razumevanje psiholoških ozadij lahko pomaga posameznikom, da se izognejo ciklu januarskega navdušenja in februarskega razočaranja.

Raziskovalci z univerzitetnih bolnišnic v Clevelandu in univerze Johns Hopkins so v novih študijah na živalskih modelih dokazali, da bi bilo mogoče Alzheimerjevo bolezen ne le upočasniti, temveč celo ozdraviti. Znanstveniki so se osredotočili na obnovitev ravnovesja v možganih z zvišanjem ravni energetske molekule NAD+ in ciljanjem na specifičen protein, ki proizvaja vodikov sulfid. Ti pristopi so pokazali velik potencial za izboljšanje kognitivnih funkcij in obnovo nevrološkega zdravja. Izsledki prinašajo novo upanje za bolnike, saj raziskave presegajo dosedanje metode, ki so se osredotočale predvsem na obvladovanje simptomov. Študija univerze Johns Hopkins izpostavlja protein, ki v možganih proizvaja plin vodikov sulfid, kot ključno terapevtsko tarčo. Z manipulacijo tega procesa bi lahko neposredno vplivali na razvoj bolezni. Čeprav so bili poskusi izvedeni na živalih, rezultati utirajo pot novim kliničnim raziskavam na ljudeh, kar bi lahko korenito spremenilo zdravljenje demence v prihodnosti.

Večina ameriških zveznih držav poroča o visoki ali zelo visoki aktivnosti gripe, pri čemer se stopnje okužb po vsej državi še naprej povečujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da se je sezona gripe šele začela.

Najnovejši podatki o vedenjskih vzorcih kažejo, da večina ljudi svoje novoletne zaobljube opusti že v prvih tednih januarja, kar je precej prej, kot so predvidevale prejšnje domneve. Kljub začetnemu optimizmu in odločnosti, ki ju pogosto spodbuja praznično vzdušje ob koncu leta, se posamezniki hitro vrnejo k starim navadam. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so cilji glede izboljšanja življenjskega sloga, kot so hujšanje, varčevanje in opustitev razvad, pogosto zastavljeni nerealno. Analize kažejo, da se ljudje s težavami pri ohranjanju discipline srečujejo zaradi pomanjkanja konkretnih načrtov. Namesto splošnih zaobljub psihologi svetujejo oblikovanje specifičnih in dosegljivih ciljev, ki omogočajo postopno napredovanje. Poudarjajo tudi pomen odpuščanja samemu sebi ob morebitnih neuspehih, saj prehitra obupana predaja po enem spodrsljaju preprečuje dolgoročne spremembe v vedenju posameznika. Tradicija januarskih sprememb tako ostaja močno prisotna, a statistično gledano malokrat vodi do trajnih rezultatov.

V prvem letu drugega predsedniškega mandata Donalda Trumpa je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega doživelo korenite in polarizirajoče spremembe. Kennedy mlajši, ki vodi gibanje 'Naredimo Ameriko spet zdravo' (MAHA), je odkrito zavrnil uveljavljene medicinske standarde in začel s procesom preoblikovanja zveznih zdravstvenih agencij v skladu s svojo vizijo, ki vključuje prevetritev smernic o prehrani, varnosti zdravil in cepivih. Administracija je skozi celotno leto izvajala politiko, ki spodkopava tradicionalne medicinske avtoritete, kar je povzročilo precejšen nemir znotraj znanstvene skupnosti. Kennedyjevi ukrepi vključujejo zmanjšanje vpliva farmacevtskih podjetij na regulativne organe in promocijo alternativnih pristopov k javnemu zdravju. Te spremembe so del širšega prizadevanja predsednika Trumpa, da popolnoma reorganizira zvezno upravo in zmanjša birokratski vpliv v Washingtonu, kar se odraža tudi v drastičnih kadrovskih zamenjavah znotraj ključnih zdravstvenih institucij.

V zvezni državi Kalifornija bo 1. januarja stopil v veljavo nov zakon, ki od velikih proizvajalcev zahteva obogatenje izdelkov iz koruzne moke, zlasti tortilj, s folno kislino. Ukrep je namenjen predvsem zmanjševanju prirojenih napak pri novorojenčkih v latinskoameriški skupnosti, kjer raziskave kažejo na višjo stopnjo tveganja za tovrstne zdravstvene težave. Folna kislina je namreč ključna za rast novih celic in lahko znatno zmanjša verjetnost poškodb nevralne cevi pri plodu. Zakon določa, da bodo morali vsi večji industrijski obrati v svoje procese vključiti to hranilo, medtem ko bodo manjše družinske trgovine in pekarne iz te obveznosti izvzete. S tem želijo oblasti izboljšati javno zdravje brez prevelikih stroškovnih obremenitev za male podjetnike. Strokovnjaki poudarjajo, da je ciljno usmerjanje na izdelke iz koruzne mase strateškega pomena, saj so ti osnovno živilo v prehrani hispanskega prebivalstva, ki se v preteklosti ni v zadostni meri posluževalo obogatenih pšeničnih izdelkov.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je izdalo opozorilo o odpoklicu mlete govedine, ki je bila distribuirana v šest zveznih držav ZDA. Ukrep so sprejeli zaradi utemeljenega suma kontaminacije z nevarno bakterijo Escherichia coli (E. coli), ki lahko pri ljudeh povzroči resne prebavne težave in druge zdravstvene zaplete. Izdelki so bili prodani distributerjem v Kaliforniji, Koloradu, Idahu, Montani, Pensilvaniji in Washingtonu. Po navedbah pristojnih organov so bili sporni mesni izdelki že umaknjeni s polic oziroma so v postopku vračila, potrošnike pa pozivajo k previdnosti. Čeprav za zdaj ni poročil o morebitnih boleznih, povezanih s tem odpoklicem, USDA svetuje vsem, ki so meso kupili, naj ga ne uživajo, temveč ga zavržejo ali vrnejo na mesto nakupa. Zdravstvene službe v omenjenih državah so v stanju pripravljenosti za morebitne primere okužb, ki se običajno pokažejo v treh do štirih dneh po zaužitju kontaminirane hrane.

Zvezna vlada Združenih držav Amerike je Teksasu dodelila 1,4 milijarde dolarjev v okviru novega programa za preoblikovanje podeželskega zdravstva (Rural Health Transformation Program). Gre za največji delež sredstev iz prvega kroga razdeljevanja 50 milijard dolarjev vrednega sklada, ki ga je vzpostavila administracija predsednika Trumpa z namenom krepitve zdravstvene mreže na podeželju. Sredstva bodo državi izplačana v obdobju petih let, pri čemer je Teksas prejel celo višji znesek, kot ga je prvotno zahteval v svoji prijavi. Prva tranša v višini 281 milijonov dolarjev bo namenjena takojšnjemu reševanju kritičnih vprašanj dostopnosti do zdravniške pomoči izven urbanih središč. Načrt razdelitve sredstev, ki ga je v ponedeljek predstavila zvezna oblast, predvideva naložbe v infrastrukturo, opremo in kadre, kar naj bi preprečilo zapiranje bolnišnic na demografsko ogroženih območjih. Program predstavlja enega največjih finančnih posegov v ameriški zdravstveni sistem na lokalni ravni v zadnjih letih.

Obsežna kohortna študija, izvedena v Združenih državah Amerike, je razkrila, da imajo posamezniki, ki uživajo velike količine visoko predelanih živil, znatno večje tveganje za razvoj pljučnega raka. Raziskovalci so ugotovitve objavili v strokovni reviji Thorax, pri čemer so rezultate prilagodili dejavnikom tveganja, kot je kajenje. Analiza podatkov kaže, da prehrana, bogata z industrijsko obdelanimi izdelki, negativno vpliva na zdravje dihal neodvisno od drugih življenjskih navad. Te ugotovitve nadgrajujejo predhodne dokaze o škodljivosti ultra-predelanih živil, ki so že v preteklosti kazali na povezave z različnimi kroničnimi boleznimi in drugimi neugodnimi zdravstvenimi izidi. Raziskava poudarja pomen prehranskih smernic pri preprečevanju onkoloških obolenj v sodobni družbi.

Psihologi in osebni trenerji so pred vstopom v novo leto razkrili ključne metode za ohranjanje novoletnih zaobljub, saj statistike kažejo, da jih uspešno izpolni le osem odstotkov ljudi. Psihoterapevtka Rachel Weinstein je izpostavila, da neuspeh pogosto izvira iz nerealnega pričakovanja o hitri osebnostni preobrazbi. Namesto korenitih sprememb strokovnjaki svetujejo postopno uvajanje navad, ki temeljijo na psiholoških mehanizmih delovanja človeških možganov. Herb Covington, profesor psihologije na univerzi SUNY Empire State, je pojasnil, da večina naših dejanj poteka na avtopilotu, zato je za uspeh ključno oblikovanje majhnih, ponavljajočih se korakov. Ena najučinkovitejših metod je t. i. kopičenje navad (habit stacking), pri kateri nove dejavnosti povežemo z že obstoječimi dnevnimi rutinami, kot sta ščetkanje zob ali gledanje televizije. Osebna trenerka Lannay Dale-Tooze ob tem priporoča preproste vaje, denimo desetminutno raztezanje med večernim spremljanjem televizijskega programa, kar pomaga nevtralizirati negativne učinke dolgotrajnega sedenja.

V letu 2025 sta bili pogosti besedi "dostopnost" in "odpuščanja" v povezavi z ameriškim gospodarstvom. V ZDA je bilo leto energijske zmede. Trumpova administracija se je borila za financiranje znanstvenikov. Predsednik Trump je leta 2025 izrekel številne tarifne grožnje in trgovinske obljube, od katerih se jih veliko ni uresničilo.

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja so ob zaključku božično-novoletnih praznikov opozorili na pojav t.i. po-praznične potrtosti, ki po podatkih Nacionalne zveze za duševne bolezni (NAMI) prizadene kar 64 odstotkov ljudi. Ta čustveni padec se najpogosteje pojavi v zadnjem tednu leta in prvih dneh januarja, ko se konča obdobje visokih pričakovanj in praznovanj. Simptomi vključujejo občutke praznine, apatije, razdražljivosti in tesnobe, v nekaterih primerih pa se kažejo tudi v obliki fizičnih bolečin ali motenj spanja. Raziskave kažejo, da so vzroki za ta pojav pogosto fiziološke narave, saj po intenzivnem obdobju praznovanja pride do padca ravni dopamina v možganih, kar povzroči nekakšen nevrološki maček. Poleg tega k slabemu razpoloženju prispevajo tudi visoka pričakovanja glede novega leta, ki jih posamezniki pogosto dojemajo kot letno poročilo o lastnih neuspehih. Psihologi svetujejo razumevanje teh procesov kot ključen korak k lažjemu obvladovanju čustvenih nihanj v tem obdobju.