Nicolása Madura so po zajetju v Venezueli prepeljali v New York. Venezuelska diaspora je v Santo Domingu in na Obelisku množično proslavljala padec njegovega režima.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Separatisti na jugu Jemna, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE), so napovedali dvoletno prehodno obdobje, ki naj bi vodilo do razglasitve neodvisne države z imenom Južna Arabija. Napoved Južnega prehodnega sveta (STC) je sledila po siloviti ofenzivi, v kateri so separatistične sile zavzele obsežna območja na jugu države, kar je sprožilo oster vojaški odziv pod vodstvom Savdske Arabije. Razmere so se dodatno zaostrile po savdskih zračnih napadih na taborišča STC v provinci Hadramut ob meji s Savdsko Arabijo, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več kot dvajset pa je bilo ranjenih. Zaradi naraščajočih napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirata nasprotujoče si strani znotraj jemenske koalicije, je bilo ustavljeno delovanje mednarodnega letališča v Adnu. Jemenska vlada, ki uživa podporo Rijada, je uvedla nove omejitve poletov v ZAE in iz njih, da bi omejila vpliv Abu Dabija. Spor med nekdanjima zaveznicama se ne omejuje le na Jemen, temveč se širi na vprašanja črpanja nafte in regionalnih zavezništev, kar bi lahko v letu 2026 povsem preoblikovalo geopolitično sliko na Bližnjem vzhodu. Voditelj STC Aidaros Alzubidi je mednarodno skupnost pozval k posredovanju pri dialogu, a hkrati opozoril, da bodo neodvisnost razglasili takoj, če bodo znova tarča napadov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi noči na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo tamkajšnji režim nadaljeval nasilno zatiranje protivladnih protestov. Njegova izjava, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), je sprožila nove skrbi glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Hkrati se predsednik spopada z močnimi pritiski v domovini, saj žrtve Jeffreyja Epsteina, med njimi Danielle Bensky, opozarjajo na nesprejemljive zamude pri razkritju tajnih dokumentov. Čeprav zakonski rok za objavo vseh podatkov poteče 19. decembra, žrtve trdijo, da je proces kaotičen in poln pomanjkljivih redakcij. Obenem poročila razkrivajo ambiciozne načrte za Trumpovo drugo leto mandata, ki temeljijo na konservativnem programu Project 2025. V letu 2026 namerava administracija izvesti korenite spremembe v zvezni vladi, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Program predvideva tudi strožje pogoje za šolstvo in omejevanje dostopa do splava, kar nakazuje na nadaljnjo polarizacijo ameriške družbe v prihodnjem letu. Trumpova retorika in zakonodajni načrti so v neposredni povezavi z njegovim upadajočim ugledom v javnomnenjskih raziskavah ob koncu leta 2025.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek uradno postal 112. župan mesta New York. Zgodovinska zaprisega se je začela s polnočno zasebno slovesnostjo na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v prisotnosti generalne tožilke Letitie James. S tem je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki vodi največje ameriško mesto. Mamdani je ob prevzemu položaja napovedal "novo dobo" za New York, ki jo bosta zaznamovala boj proti stanovanjski krizi in krepitev javnega prevoza. Kasneje je potekala še javna inavguracijska slovesnost, na kateri je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno in vključujoče vladanje po načelih demokratičnega socializma, s poudarkom na dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni izrazit premik v levo, saj njegov program vključuje radikalne predloge, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni avtobusni prevozi in ustanovitev mestnih trgovin z živili. Kljub progresivnim načrtom je novi župan v nagovoru poskušal pomiriti tudi judovsko skupnost v mestu z obljubo o varnosti in zaščiti.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 se je novoletno praznovanje v prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. Po podatkih lokalne policije je v požaru, ki je izbruhnil v nabito polnem baru Le Constellation, življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, od tega mnogi huje. Večina žrtev in poškodovanih so mladi ljudje, med njimi številni turisti, ki so v priljubljenem središču v kantonu Valais pričakali novo leto. Preiskovalci so ugotovili, da je ogenj najverjetneje povzročila neprevidna uporaba kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo bara. Priče opisujejo kaotične prizore, ko je okoli 200 ljudi v manj kot minuti poskušalo zapustiti goreči prostor, kar je privedlo do usodnega zastoja. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za tragedijo brez primere in razglasil petdnevno žalovanje, medtem ko se reševalne službe še vedno trudijo pri identifikaciji žrtev.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremne zimske razmere v Združene države Amerike, Veliko Britanijo in dele Kanade. V severovzhodnem delu ZDA in na območju Velikih jezer so meteorologi zabeležili močno sneženje, ki je v nekaterih mestih, kot sta Rochester in Buffalo, doseglo več kot 15 centimetrov odeje. Arktični mraz spremljajo nevarni vetrovi, ki povzročajo občutek temperature močno pod lediščem, ponekod tudi do -30 stopinj Celzija, kar ogroža prometno varnost in povzroča težave v oskrbi. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred snežnimi viharji in poledico, saj se temperature v nekaterih predelih spuščajo do -10 stopinj Celzija. Kljub trenutnim ekstremnim razmeram napovedi za prihajajoči konec tedna in začetek naslednjega tedna kažejo na postopno otoplitev. V ZDA se pričakuje t. i. "mini odjuga", kjer se bodo temperature marsikje dvignile nad ledišče, vendar vremenoslovci opozarjajo, da bodo prehodi prinesli nevarnost ledenega dežja in poledice. V Kaliforniji se medtem spopadajo z nasprotnim ekstremom, saj so zaradi močnega deževja izdali opozorila pred poplavami.

Združeno kraljestvo je ob začetku leta 2026 zajel val izrazito hladnega arktičnega zraka iz Skandinavije, ki je prinesel obilne snežne padavine in poledico po vsej državi. Britanska meteorološka služba (Met Office) je izdala jantarna in rumena opozorila za sneg in led, ki veljajo za vse štiri konstitutivne dežele. Najtežje razmere so zabeležili v škotskem višavju, kjer so poročali o snežnih zametih, močnem vetru in pojavu tako imenovanega grmenja med sneženjem (thundersnow). V Angliji so nizke temperature in snežne plohe prizadele predvsem štiri regije, kjer so vremenske razmere resno ovirale cestni in železniški promet. Zimsko vreme pa ni omejeno le na Britansko otočje, saj o nizkih temperaturah in zmrzali poročajo tudi iz Grčije, kjer so se temperature v nekaterih delih države spustile do -3 stopinj Celzija. Čeprav se je mraz v regiji Peloponeza obdržal že od božičnih praznikov, meteorologi napovedujejo, da bo arktični primež v prihodnjem tednu postopoma popustil. Trenutno stabilno in suho vreme s jutranjo slano naj bi zamenjale toplejše zračne mase, ki bodo prinesle zmernejše zimske temperature in postopno izboljšanje razmer.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Volilna komisija v Mjanmaru, ki jo je imenovala vojska, je začela razglašati zmagovalce prve faze splošnih volitev, ki potekajo v treh delih. Sporočili so, da je stranka, ki jo podpira vojska, osvojila večino sedežev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman ter prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prisego opravil na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu in izboljšanju javnega prevoza. Mamdani je ob prisotnosti žene Rame Duwaji zaprisegel na dveh izvodih Korana, od katerih je bil eden star več kot dvesto let. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo ero za New York, ki jo bo zaznamovala borba proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in ustanovitev občinskih trgovin z živili. Mamdanijev vzpon predstavlja pomemben generacijski premik v ameriški politiki, saj je postal najmlajši župan mesta v zadnjem stoletju. Na javni slovesnosti pred mestno hišo ga je kasneje zaprisegel senator Bernie Sanders, podprla pa ga je tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila pomen progresivnih reform v času predsedovanja Donalda Trumpa.

Združeno kraljestvo in deli Grčije so leto 2026 začeli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki jih je povzročil vdor hladnega arktičnega zraka iz Skandinavije. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal vrsto jantarnih in rumenih opozoril zaradi snega in ledu, ki bodo v prihodnjih dneh zajela vse štiri konstitutivne države kraljestva. Najhujše razmere s snežnimi zameti in pojavom t. i. grmenja med sneženjem (thundersnow) pričakujejo na škotskem višavju, medtem ko se osrednja Anglija pripravlja na temperature do -12 stopinj Celzija in lokalno do 40 centimetrov snežne odeje. V Grčiji se prebivalci na celini prav tako spopadajo z nizkimi temperaturami in močno slano, ki je najbolj izrazita v severnih delih države. Kljub trenutnemu mrazu vremenoslovci napovedujejo, da se bodo razmere začele postopoma izboljšati proti koncu tedna, ko bo padavine zamenjal dež, temperature pa bodo začele naraščati. Vendar pa do takrat ostajajo v veljavi opozorila pred motnjami v prometu in oskrbi, saj arktični val še naprej vztraja nad večjim delom severne poloble, kar vključuje tudi nekatere predele Združenih držav Amerike.

Lara Trump je kritizirala inavguracijo župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Prav tako se pojavljajo razpoke med konservativnimi sodniki Vrhovnega sodišča glede Trumpove moči nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Medtem pa se Trumpova prizadevanja za zmanjšanje stroškov in izboljšanje gospodarstva srečujejo s političnimi ovirami v kongresu. V Združenem kraljestvu pa je Trump prejel priložnost za kritiko Sadiqa Khana v zvezi z razmerami v Londonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi nočne objave na družbenem omrežju Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem, češ da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (angl. locked and loaded) za ukrepanje, v kolikor bi tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu krepijo protivladni protesti, ki so že terjali smrtne žrtve. Obenem se Trumpova administracija sooča z ostrimi kritikami Danielle Bensky, žrtve pokojnega Jeffreyja Epsteina, ki predsedniku očita namerno zavlačevanje pri objavi vseh zakonsko predpisanih dokumentov o aferi Epstein. Benskyjeva je poudarila, da je postopno sproščanje datotek namesto spoštovanja roka, ki se je iztekel 19. decembra, povzročilo dodatno stisko žrtvam, ki iščejo pravico. Poleg zunanjepolitičnih napetosti in afer iz preteklosti se Trump pripravlja na drugo leto svojega mandata, ki ga bo po poročilih zaznamovala implementacija preostalih ciljev spornega konservativnega načrta Projekt 2025. Ta predvideva obsežno prestrukturiranje zvezne vlade, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Načrt vključuje tudi restriktivne ukrepe na področju izobraževanja in zdravstva, kar bo po napovedih analitikov še dodatno polariziralo ameriško politično prizorišče v letu 2026.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po zaprisegi zavzel stališče glede ključnih tem. Razveljavil je ukrepe, izdane po obtožnici njegovega predhodnika Adama, ter branil svojo ambiciozno politiko, pri čemer je zavrnil "majhna pričakovanja". Poudaril je, da bo njegova administracija prednostno obravnavala stroške bivanja in okrepila javni prevoz. Njegovo imenovanje so podprli Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez.