APDEJT.si

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

V provinci Sindh v Pakistanu je več kot 35.000 staršev zavrnilo cepljenje svojih otrok proti otroški paralizi. UNICEF pa je napovedal, da bo v zvezni državi Katsina v Nigeriji v okviru integrirane kampanje cepljenja proti otroški paralizi, ki je predvidena za oktober 2025, cepil 2,3 milijona otrok. V Nigeriji je UNICEF začel tudi projekt cepljenja proti ošpicam in rdečkam, ki cilja na 4 milijone otrok v Katsini.

Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.

Singapur je napovedal, da bo uvedel ciljne sankcije proti voditeljem izraelskih naselbinskih skupin. Zunanji minister Vivian Balakrishnan je v parlamentu obsodil izraelske politike, ki so govorili o priključitvi delov zasedenega Zahodnega brega. Medtem je Izrael kategorično zavrnil enostransko deklaracijo o priznanju palestinske države in dejal, da to nasprotuje logiki pogajanj in kompromisov. Poleg tega je Jeremy Havardi kritiziral priznanje Palestine kot nagrajevanje terorja in spodkopavanje izraelske varnosti.

Nemški uradniki so obsodili lastnika trgovine, ki je Judom prepovedal vstop. V Glasgowu so protestirali v spomin na otroke, ki jih je v Gazi ubil Izrael. Pedro Sánchez se je zavzel za etični bojkot Izraela in poudaril, da Španija prevzema vodstvo pri kaznovanju Izraela.

Po spopadih v Milanu so se pojavili odzivi politikov. Elly Schlein je obtožila vlado, da kriminalizira nestrinjanje, medtem ko je Maurizio Lupi izrazil zaskrbljenost, da nasilje meče senco na mirne proteste. Poudarjeno je bilo, da so med protestniki tudi posamezniki, ki jim ni mar za Palestino, ampak jim je cilj povzročati uničenje.

Izraelska poslanka Shelly Tal Meron je na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje ob obtožbah o genocidu, ki jih je na račun Izraela izrekel vodja stranke Ed Davey. Medtem so v Izraelu potekali protesti zaradi vojaških spodrsljajev v Gazi in propada vladnih politik. Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska so formalno priznale Palestino kot državo, britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da je rešitev dveh držav 'najboljše upanje za mir in varnost za vse strani'. Namestnica vodje Liberalnih demokratov, Daisy Cooper, je poudarila, da je stališče stranke glede Gaze vodeno z 'načeli'.

V Italiji je potekal dan akcije, v katerem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti, kot so dejali, »genocidu v Gazi«. Protesti so vključevali stavke in blokade, ki so se sprevrgli v spopade s policijo. Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Portugalska in Francija so uradno priznale državo Palestino, kar je Izrael označil za absurdno. Palestinci so po priznanju pred veleposlaništvom v Londonu dvignili zastavo.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Izrael je bil obtožen zanikanja genocida z najnovejšo kampanjo na družbenih medijih, kjer COGAT obtožuje Hamas neposrednega streljanja na ekipe ZN. Medtem uporabniki ExpressVPN pozivajo k bojkotu zaradi povezav z izraelskim milijarderjem Teddyjem Sagijem, lastnikom podjetja, saj naj bi sistem nadzora Red Wolf pomagal pri apartheidu proti Palestincem.

Protesti za Gazo so se v Italiji nadaljevali z nasiljem, pri čemer so protestniki v Milanu povzročili škodo na železniški postaji in se spopadli s policijo. V Bologni je bilo aretiranih osem protestnikov zaradi blokade avtoceste. Premierka Giorgia Meloni je obsodila nasilje, medtem ko so nekateri politiki protestnike označili za teroriste. Pojavile so se kritike na račun levičarskih strank zaradi podpore protestom. Posnetek policista, ki je storil seksistično gesto nad novinarko med protesti v Milanu, je bil objavljen.

Donald Trump in Elon Musk sta se ponovno združila na žalni slovesnosti za Charlieja Kirka v Arizoni. Trumpov govor na slovesnosti pa je bil deležen kritik, saj naj bi ga izkoristil za politične napade na svoje nasprotnike, namesto da bi se osredotočil na spomin na Kirka. CNN je poročal, da je Trumpov govor hitro prešel v kritike njegovih političnih nasprotnikov.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija so priznale Palestino, kar je sprožilo ogorčenje v Izraelu in kritike v ZDA. Italija je napovedala, da ne bo priznala Palestine, ker bi to pomenilo nagrajevanje Hamasa. Do konca tedna naj bi Palestino priznalo 157 držav članic ZN.

V Italiji so se v okolici Firenc zbrali protestniki v podporo Gazi, kar je povzročilo blokado avtoceste A1 pri Calenzanu. Protestniki so vzklikali slogane za osvoboditev Palestine. V Franciji je potekala splošna stavka, ki jo je organizirala intersindikalna zveza, protesti pa so bili usmerjeni proti politiki predsednika Macrona. Gibanje "Bloquons tout" (Blokirajmo vse) je doseglo precejšnjo udeležbo, s ciljem izzvati spremembe in odstaviti Macrona.

Izrael se zaradi judovskega novega leta ni udeležil nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Gazi. Ocenjeno je bilo, da bo prevzem Gaze mesto k izraelskim stroškom vojne prispeval 7,5 milijarde dolarjev. Britanski premier Keir Starmer je v posebnem uvodniku branil priznanje palestinske države, medtem ko so v Italiji potekale množične demonstracije v znak solidarnosti s Palestino in proti izraelskemu genocidu.