Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljan v zvezni pripor v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vključevanje ameriških podjetij v prenovo venezuelske naftne infrastrukture. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovi soprogi sprožilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je poudarila, da se bo par soočil s polno močjo ameriškega pravosodja. Medtem ko so v nekaterih delih Latinske Amerike in v Miamiju izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države. Po prvih poročilih je v napadih na Caracas umrlo najmanj 40 ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

Novi članki poročajo, da je Rusija obtožila Ukrajino napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajina zanika obtožbe in trdi, da gre za lažne informacije, ki služijo kot izgovor za nove napade. Lavrov je napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo. Zelenski meni, da Rusija s tem spodkopava prizadevanja za mirovna pogajanja z ZDA.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime in bodo del "Zlate flote" ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in 100-krat močnejše od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena". Napoved je bila podana v njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, skupaj z obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Johnom Phelanom. Strokovnjaki so kritični do načrtovanih ladij, ker naj ne bi bile optimizirane za učinkovito bojevanje proti trenutnim grožnjam in bi lahko stale najmanj 5 milijard dolarjev na ladjo.

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in bodo del "Zlate flote". Te ladje naj bi bile večje, hitrejše in močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo in napačen pristop k trenutnim grožnjam, medtem ko drugi poudarjajo, da je to del prizadevanj za posodobitev ameriške mornarice.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ameriške oborožene sile so v koordinirani vojaški operaciji, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, izvedle obsežne letalske napade na Caracas in kopenski vdor, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, označil za »briljanten uspeh« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na jurišno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Venezuelsko prestolnico so stresle močne eksplozije, ki so ciljale vojaška letališča in komunikacijska središča, večji deli mesta pa so ostali brez električne energije. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti Maduru v New Yorku že vložena obtožnica, ki ga bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo in njenimi naftnimi viri, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je operacijo izkoristil za opozorilo mehhiškim oblastem glede delovanja tamkajšnjih narkokartelov. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet Združenih narodov se bo na nujni seji sestal v ponedeljek, medtem ko so Rusija in nekateri britanski poslanci dejanje označili za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem pozval ZDA h podobno odločnemu ukrepanju proti drugim diktatorjem.

Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.

V zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, so ameriške posebne enote Delta Force izvedle bliskovit napad v venezuelski prestolnici Caracas, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na krov jurišne ladje USS Iwo Jima, od tam pa v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami narkoterorizma. Napad je spremljalo več eksplozij na vojaških in komunikacijskih objektih v Caracasu, ameriška uprava za letalstvo (FAA) pa je nemudoma zaprla venezuelski zračni prostor za ameriška letala. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo ZDA upravljale z Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je izrazil namero za izkoriščanje venezuelskih naftnih rezerv. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko nekateri ameriški zavezniki dogajanje spremljajo molče, so Rusija, Kitajska in Kolumbija že zahtevale nujno sejo Varnostnega sveta ZN, ki bo potekala v ponedeljek.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Aimen Dean, nekdanji pripadnik Al-Kaide, ki je osem let delal za SIS pri zbiranju ključnih obveščevalnih podatkov, opozarja, da je največja grožnja Zahodu širjenje islamskega ekstremizma. Po njegovih besedah so po Združenem kraljestvu razporejeni agenti, ki naj bi bili pripravljeni izvesti napade primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Do tega naj bi prišlo zaradi slabe politike odprtih meja, ki daje prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.