Švicarski živilski velikan Nestlé je v ponedeljek, 5. januarja 2026, napovedal preventivni in prostovoljni odpoklic določenih serij mleka v prahu za dojenčke v več evropskih državah, med katerimi so Francija, Nemčija, Avstrija, Danska, Italija, Luksemburg in Švedska. Družba je ukrep sprejela po zaznavi težav s kakovostjo ene izmed sestavin, ki jo dobavlja eden od njihovih večjih zunanjih dobaviteljev. Po navedbah podjetja bi sporna snov lahko povzročila prebavne težave, vključno z drisko in bruhanjem. Odpoklic se nanaša na specifične serije izdelkov, ki so bili distribuirani na omenjenih trgih. Podjetje poudarja, da gre za previdnostni ukrep, namenjen zagotavljanju najvišjih standardov varnosti hrane za najranljivejšo skupino potrošnikov. Kupce so pozvali, naj omenjenih izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino. Čeprav za zdaj ni poročil o resnih zdravstvenih zapletih, Nestlé tesno sodeluje z lokalnimi sanitarnimi organi, da bi zagotovil učinkovit umik izdelkov s polic.

Tajvanski letalski prevoznik Starlux Airlines je v svojo floto uradno vključil prvo letalo tipa Airbus A350-1000, ki je hkrati prvo tovrstno letalo v državi. Posebnost dogodka je bila osebna udeležba predsednika uprave podjetja Changa Kuo-weija, ki je letalo sam upravljal na poti iz francoskega Toulousa do mednarodnega letališča Taoyuan v Tajvanu. Letalo je na cilj prispelo 6. januarja 2025 ob 10.15 po lokalnem času, kjer so ga sprejeli s tradicionalnim vodnim pozdravom. Ob prihodu je Chang Kuo-wei nagovoril zaposlene in javnost glede prihodnosti podjetja. Pojasnil je, da se Starlux Airlines nahaja v fazi hitre širitve, saj nameravajo v letu 2025 svoji floti dodati skupno 14 novih letal. Kljub rasti pa je predsednik uprave izrazil skrb glede finančnih obremenitev, ki jih prinaša tako obsežna investicija. Zaposlene je prosil za razumevanje glede višine božičnih končnic in nagrad, ki letos znašajo le eno mesečno plačo, saj visoki stroški širitve flote trenutno omejujejo zmožnost podjetja za izplačilo višjih finančnih spodbud. Chang je poudaril, da so pritiski v letu 2025 veliki, vendar so ključni za dolgoročno konkurenčnost prevoznika.

Več kot 145 držav je doseglo soglasje o posodobitvi mednarodnega okvira za globalni minimalni davek v višini 15 odstotkov. Novi dogovor vključuje ključne prilagoditve, ki neposredno obravnavajo pomisleke Združenih držav Amerike glede davčne obravnave njihovih podjetij. S spremembami so države omogočile posebne izjeme za določena ameriška podjetja, kar je omogočilo nadaljevanje projekta, ki je bil prej v slepi ulici. Ta uskladitev je ključnega pomena za vzpostavitev pravičnejšega mednarodnega davčnega okolja, saj preprečuje selitev dobičkov v davčne oaze. Sprejeti okvir predstavlja pomemben korak k stabilizaciji mednarodnih finančnih tokov in zagotavljanju, da multinacionalne korporacije plačujejo pravičen delež davkov v državah, kjer dejansko ustvarjajo prihodke. Kljub številnim pogajanjem in prvotnim neskladjem med Evropsko unijo in ZDA je sedanja različica dogovora prejela široko mednarodno podporo, kar nakazuje na pripravljenost držav za skupno reševanje davčnih utaj na globalni ravni. Izjeme, ki so bile dogovorjene za ameriški trg, so bile nujne za zagotovitev podpore Washingtona, brez katerega bi bil celoten sistem neizvedljiv.

Francoske prefekture so v več regijah po državi izdale odlok o prepovedi gibanja in konvojev kmetijske mehanizacije, ki bo veljal do četrtka. Ukrep so sprejele oblasti na vzhodu države, v Novi Akvitaniji, na zahodu in v regiji Hauts-de-France, da bi preprečile napovedane blokade in zagotovile varnost v cestnem prometu. Omejitev se ne nanaša le na kmete s traktorji, temveč vključuje tudi tovorna vozila, ki prevažajo kmetijsko mehanizacijo. Kmetje so namreč ponovno stopnjevali svoje protestne dejavnosti zaradi nezadovoljstva nad kmetijsko politiko, uvozom cenejših živil in okoljskimi regulacijami. S temi preventivnimi ukrepi želijo državni organi preprečiti ohromitev ključnih prometnih žil, ki so jih kmetje v preteklih tednih že večkrat zasedli. Kljub prepovedi kmetijski sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah in napovedujejo nove oblike pritiska na vlado, medtem ko policija poostreno nadzoruje spoštovanje novih omejitev na cestah.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Družbi ArcelorMittal in EDF sta sklenili dolgoročno pogodbo o dobavi električne energije iz jedrskih virov, ki bo trajala 18 let. Dogovor je namenjen oskrbi francoskih obratov jeklarskega giganta z nizkoogljično in cenovno konkurenčno energijo. Partnerstvo predstavlja strateški korak za ArcelorMittal, saj mu omogoča dolgoročno stabilnost pri načrtovanju stroškov energije in hkrati podpira cilje podjetja pri razogljičenju proizvodnih procesov v Franciji. Zasebni sporazum o nakupu električne energije (CAPN) zagotavlja jeklarju predvidljive pogoje v času, ko se evropska težka industrija spopada z nihanjem cen energentov in pritiski po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. EDF s tem dogovorom potrjuje svojo vlogo ključnega dobavitelja za energetsko intenzivna podjetja, ki si prizadevajo za prehod na čistejše vire energije. Pogodba pokriva potrebe več lokacij podjetja ArcelorMittal po vsej Franciji in krepi konkurenčnost tamkajšnje industrije jekla na svetovnem trgu.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

Francoska vinska klet Terres Blanches v regiji Sancerre je doživela nepričakovan in izjemen porast zanimanja, potem ko se je ena izmed njenih steklenic za kratek čas pojavila v dokumentarni seriji o ameriški pop zvezdnici Taylor Swift na platformi Disney+. Ta bežen trenutek v seriji je povzročil takojšen odziv na ameriškem trgu, kjer so zaloge omenjenega vina v kratkem času pošle. Vinogradniki iz Sancerreja, ki slovijo po vrhunskih vinih iz sorte sauvignon blanc, so poročali o rekordni prodaji, ki je presegla vsa pričakovanja. Moč vpliva Taylor Swift, ki jo pogosto imenujejo »učinek Taylor Swift«, se je ponovno izkazala za ključno pri oblikovanju potrošniških navad. Čeprav je bila steklenica vidna le nekaj sekund, so oboževalci hitro prepoznali etiketo in začeli množično naročati vino, kar je klet Terres Blanches postavilo v središče mednarodne pozornosti. Lastniki posestva so izrazili presenečenje nad hitrostjo, s katero se je povpraševanje povečalo, hkrati pa so poudarili, da takšna brezplačna promocija na globalni ravni pomeni izjemen uspeh za njihovo blagovno znamko in celotno regijo.

Železniški operater Eurostar je zaradi resnih težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave med Londonom in celinsko Evropo. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo v enem izmed prometno najbolj obremenjenih obdobij leta, ko se številni potniki vračajo domov po praznikih. Po uradnih navedbah podjetja je napaka na električni napeljavi povzročila okvaro vlaka, ki je nato obtičal neposredno v predoru, kar je onemogočilo prehod ostalim kompozicijam. Zaradi izpada so bili odpovedani vsi vlaki med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom, kar je povzročilo potovalni kaos na ključnih evropskih železniških vozliščih. Predstavniki Eurostarja so pojasnili, da so morali promet ustaviti do odprave tehnične napake na nadzemni električni napeljavi in umika okvarjenega vlaka. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko strokovne ekipe na terenu poskušajo čim prej vzpostaviti normalno delovanje infrastrukture pod morjem. Incident je prizadel na tisoče potnikov, ki so ostali ujeti na postajah brez takojšnjih alternativnih možnosti prevoza.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil danes zjutraj znova vzpostavljen, potem ko so torkove težave z električnim napajanjem povzročile popolno ustavitev povezav. Družba Eurostar, ki upravlja s hitrimi vlaki med Parizom in Londonom, je potrdila, da so napako na infrastrukturi odpravili, vendar potnike opozarja, da so čez dan še vedno možne zamude in posamezne odpovedi terminov. Tehnične motnje so povzročile precejšnje nevšečnosti na eni najpomembnejših prometnih osi v Evropi, saj so vlaki v torek ostali ustavljeni, kar je prizadelo na tisoče potnikov. Upravljavci infrastrukture so čez noč izvedli nujna popravila na napajalnem sistemu, da bi zagotovili varno nadaljevanje obratovanja. Kljub normalizaciji stanja podjetje Eurostar svetuje potnikom, naj pred odhodom na železniške postaje preverijo status svojih povezav.

Ameriško podjetje Live Nation, ki velja za največjega svetovnega organizatorja dogodkov, je sklenilo dogovor za nakup pariške dvorane La Défense Arena. Gre za največje pokrito prizorišče v Evropi, ki je bilo do sedaj v lasti podjetnika Jackyja Lorenzettija, sicer predsednika ragbi kluba Racing 92. Dvorana, ki lahko sprejme do 40.000 obiskovalcev, je v zadnjem obdobju gostila številne odmevne dogodke, med drugim tudi razprodane koncerte ameriške zvezdnice Taylor Swift. Prevzem s strani ameriškega giganta predstavlja pomemben premik na evropskem trgu zabavne industrije in upravljanja infrastrukturnih objektov. Live Nation bo s tem nakupom utrdil svoj položaj v Franciji in Evropi, saj dvorana predstavlja ključno točko za največje glasbene in športne turneje. Čeprav podrobnosti o vrednosti posla niso bile javno razkrite, prodaja poudarja vse večjo konsolidacijo lastništva nad strateškimi kulturnimi in športnimi prizorišči pod okriljem globalnih korporacij.

Nizozemsko podjetje Fastned je do konca leta 2024 oziroma začetka leta 2025 znatno razširilo svojo mrežo hitrih polnilnih postaj za električna vozila po Evropi. Po podatkih podjetja s sedežem v Amsterdamu je trenutno odprtih skupno 406 lokacij, kar predstavlja pomemben mejnik v širitvi njihove infrastrukture. Podjetje je svojo prisotnost utrdilo v devetih evropskih državah, kjer voznikom omogoča hitro polnjenje na strateških prometnih vozliščih. Mreža Fastned je zdaj vzpostavljena na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Švici, na Danskem, v Španiji in Italiji. Ta širitev odraža naraščajoče povpraševanje po polnilni infrastrukturi v Evropski uniji in sosednjih državah, saj se evropski vozni park vztrajno elektrificira. Družba s tem utrjuje svoj položaj enega ključnih akterjev na trgu hitrega polnjenja, kar prispeva k ciljem zelenega prehoda in mobilnosti brez emisij na celinski ravni.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom, ki povezuje celinsko Evropo in Združeno kraljestvo, so v sredo ponovno vzpostavili v obeh smereh. Operater predora Eurotunnel je sporočil, da 50-kilometrski podvodni tir spet obratuje s polno zmogljivostjo, potem ko je v torek prišlo do resnih motenj zaradi napake v električnem napajanju. Kljub ponovnemu odprtju proge pa prevoznik Eurostar opozarja na morebitne zamude in potnike poziva k previdnosti pri načrtovanju potovanj. Tehnične težave so povzročile obsežen kaos v potniškem prometu, saj so številni potniki na predvečer novega leta obtičali na vlakih ali železniških postajah v Parizu in Londonu. Medtem ko se razmere v predoru stabilizirajo, o težavah na železniškem omrežju poročajo tudi iz Nizozemske, kar dodatno zapleta mednarodne povezave v regiji. Prevozniki si prizadevajo čim prej normalizirati vozne rede, vendar bodo posledice torkovega izpada čutne še ves dan.

Družbi Eurostar in Le Shuttle sta včeraj preklicali vse železniške povezave med Londonom in celinsko Evropo zaradi resne napake na električnem omrežju v predoru pod Rokavskim prelivom. Težave, ki jih je povzročila okvara na nadzemnih električnih vodih, so dopolnile še težave z enim izmed vlakov, ki je obtičal v predoru. Zaradi incidenta so bili začasno ustavljeni vsi prevozi med Londonom in destinacijami v Franciji, Belgiji ter na Nizozemskem, kar je povzročilo potovalni kaos in na tisoče potnikov pustilo brez načrtovanih povezav. Posebej kritične so bile razmere na progah proti Nizozemski, kjer so bili odpovedani vsi vlaki, potniki pa so ostali ujeti na postajah brez neposrednih alternativ. Upravljalec predora in prevozniki si prizadevajo odpraviti tehnično napako, vendar so opozorili, da bodo motnje v prometu trajale dlje časa. Potnikom svetujejo, naj spremljajo posodobitve in po možnosti preložijo svoja potovanja, saj so terminali v Londonu in v bližini Calaisa močno obremenjeni.

Železniški prevoznik Eurostar je zaradi tehničnih težav v predoru pod Rokavskim prelivom začasno odpovedal vse potniške vlakovne povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Težave so povzročile obsežen zastoj v prometu le dan pred praznovanjem novega leta, kar je na postaji St Pancras v Londonu pustilo na stotine potnikov, ki so nameravali potovati na celino. Po prvih informacijah so bile težave posledica poplav v enem izmed predorov na jugovzhodu Anglije, kar je onemogočilo varno obratovanje hitrih vlakov. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko so se upravljavci infrastrukture trudili odpraviti napako in izčrpati vodo iz poplavljenih delov proge. Incident je povzročil precejšnjo gospodarsko škodo in logistične preglavice za tisoče ljudi, ki so praznični konec tedna načrtovali v evropskih prestolnicah.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

V najnovejšem valu sovražnosti sta Ukrajina in Rusija v torek in sredo izvedli več napadov z brezpilotniki, ki so bili usmerjeni na strateško pristaniško infrastrukturo in energetske objekte. Po poročanju ruske regionalne uprave je ukrajinski dron v črnomorskem pristanišču Tuapse poškodoval plinovod v stanovanjskem območju in del pristaniške infrastrukture, vendar žrtev niso zabeležili. Gre za ponovitev napadov na to lokacijo, ki je bila tarča že v novembru 2025. Istočasno so ruske sile z droni napadle ukrajinski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Pri tem sta bili zadeti dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta prispeli na nakladanje pšenice. Ukrajinska mornarica je napade označila za namerne vojne zločine, ki ogrožajo svetovno prehransko varnost. Poleg ladij so bili zadeti tudi rezervoarji za skladiščenje nafte, vendar pristanišči kljub škodi še naprej obratujeta. Medtem ko Moskva obtožuje Kijev napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, so zahodni zavezniki, vključno s Francijo in ZDA, izrazili dvom o teh navedbah, saj trdne dokaze za incident še niso predložili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot lažne, francoski viri pa stopnjevanje ruskih napadov vidijo kot dejanje upora proti ameriškim načrtom za končanje vojne. Voditelji ukrajinskih zaveznic se bodo prihodnji teden sestali v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in mu očital "veliko nesposobnost", predvsem v povezavi z visokimi stroški prenove stavb centralne banke, ki naj bi narasli na 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da bi sam podobne projekte, kot je denimo dvorana v Beli hiši, izvedel bistveno ceneje, ter kritiziral Bidnovo odločitev za Powellovo ponovno imenovanje. Hkrati se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Latinskoameriški poslovni voditelji so v uvodniku za Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in množični izgoni delovne sile škodujejo panogam, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, kar odvrača hispanske volivce. Gospodarski kazalniki prav tako kažejo na upočasnitev; poročilo Bloomberga navaja, da je ameriški borzni trg v primerjavi s preostalim svetom v lanskem letu zaostal, medtem ko inflacijska pričakovanja za leto 2026 ostajajo visoka. Kritike na račun predsednika je javno izrazil tudi igralec George Clooney, ki se je po prevzemu francoskega državljanstva odzval na Trumpove očitke o njegovi politični presoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel v znamenju naraščajočih ugibanj o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik tako s strani političnih nasprotnikov kot nekaterih članov lastne stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki razkriva, da 79-letni predsednik kaže očitne znake staranja, vključno z dremežem na uradnih srečanjih, se je Trump odzval z vrsto objav na omrežju Truth Social. V njih trdi, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, hkrati pa je sprožil polemike z nasprotujočimi si izjavami o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT). Politično se Trumpova administracija sooča z izzivi na več frontah. Znotraj republikanske stranke so se pojavili pozivi k večji neodvisnosti kongresa, pri čemer je kongresnik Don Bacon opozoril, da bi morali republikanci močneje nasprotovati predsednikovim odločitvam, namesto da delujejo kot njegovi privrženci. Hkrati se krepijo kritike glede njegove zunanje politike, predvsem zaradi groženj Iranu in neizpolnjenih obljub o hitri končanju vojne v Ukrajini. Administracija je pod drobnogledom tudi zaradi načrtov za preimenovanje kulturnih ustanov, kot je Center Kennedy, in domnevnega izkoriščanja sredstev za osebne interese zaveznikov, medtem ko se država pripravlja na ključne vmesne volitve, ki bodo potekale novembra 2026.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti, Florian Philippot, je pozval Evropsko unijo k ustavitvi finančne podpore Ukrajini zaradi novega korupcijskega škandala. Philippot je svoj poziv objavil na družbenem omrežju X, medtem ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odpravil na srečanje z Donaldom Trumpom na Florido.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Trump kot glavni razlog navaja astronomsko visoke stroške prenove dveh zgradb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je stroške označil za najvišje v zgodovini gradbeništva in jih primerjal z domnevno cenejšo gradnjo plesne dvorane v Beli hiši. Kljub stopnjevanju pritiskov Powell ostaja na položaju, saj mu mandat poteče šele maja, pri čemer še ni razkril svojih načrtov glede preostalega mandata v odboru guvernerjev. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadom podpore med latinoameriškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo izvolitev. Podjetniški voditelji so v časniku Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in masovne deportacije škodujejo kmetijstvu in gradbeništvu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 61 odstotkov hispanskih volivcev za slabšanje svojega položaja krivi Trumpovo ekonomsko politiko. Na zunanjepolitičnem in kulturnem področju je odmevala tudi selitev igralca Georgea Clooneyja v Francijo, kar je Trump izkoristil za oster napad na igralčevo politično presojo in kritiko francoske priseljenske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.